Ekokmetijski pionirji zdaj druge gledajo v hrbet

Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota načrtuje organiziranje ekokmetov, sodelovati je pripravljena SKZ Ljutomer Križevci.

čet, 05.10.2017, 10:40

»Bili smo obrobje obrobja«

Alojz Kavaš je dolgo časa vodil ekosocialno kmetijo Korenika v Šalovcih, zdaj pa prek svojega zavoda Kocljevina vodi podobno kmetijo v nekdanji stražnici v Prosenjakovich. Ekološkemu kmetovanju se je zapisal že pred tridesetimi leti, ko je začel sodelovati z Mikrokozmosom in Goranom Šostrom.

Je bilo Pomurje takrat na področju ekološkega kmetovanja daleč pred ostalo Slovenijo?

»Ne vem, ali je bilo Pomurje kot pokrajina res tako daleč naprej. Samo nekaj nas je takrat štrlelo iz množice, ostalo je bilo in ostajalo konvencionalno. Gosti Grof, direktor velikega sistema SOZD ABC Pomurka ni bil za ekološko kmetovanje. Tudi zdaj večina stroke v Pomurju pravi, da je treba preživeti in zato pridelovati čim več hrane. Takrat, pred tridesetimi leti nas je bila peščica idealistov, ki smo bili marginalci celo za Pomurje, ki je že tako bilo obrobje Slovenije, bogu za hrbtom. Doslej nas je ostalo nekaj, nekakšna usedlina takratnih idealističnih časov, novih ekoloških kmetov pa je pri nas razmeroma malo.«

Ampak zdaj ste večja in resna ekosocialna kmetija. Koliko se vidite v tej zadnji pobudi KGZ?

»Smo del te zgodbe. Kar počneta Marko Slavič in Andrej Smodič, je v redu, ker če vsega, kar ekološki kmetje pridelamo, ne prodamo, bomo imeli težave. Toda strokovnjaki moramo gledati nekoliko bolj naparej, kakšen korak naprej moramo predvidevati, kaj storiti, ko bo sedanji sistem propadel.«

Propad kapitalizma je morda še daleč, zato govoriva o tukaj in zdaj: bi bili zadovoljni s kooperacijo, ki vam jo ponujajo, ali hočete ostati sami in zgraditi lastno blagovno znamko?

»Ne morem delati samo s takšnimi ljudmi, ki jim je pomembno, da kupijo na debelo in prodajo na drobno. Bi mi pa bilo zanimivo sodelovati s takšnimi, ki bi poskrbeli za semenarstvo in ohranitev avtohtonih semen, za ohranjanje avtohtonih pasem živali, za čebele, naravno kozmetiko, ljudsko zdravilstvo in naravne materiale, kot so lan in konoplja. Ampak ta trenutek je tudi zelo v redu, da imamo takšne podjetne ljudi, kot sta Slavič in Smodič, ki povezujeta tiste, ki jih skrbi predvsem zaslužek od ekološkega kmetovanja. Zame pa je to malo premalo. Sam bom sicer sodeloval z njimi, ker prav tako moram preživeti v tem sistemu, dokler bo obstal, ampak delali bomo še kaj drugega.« 

Murska Sobota − Goran Šoster in še nekaj mladih pomurskih zanesenjakov je v okviru podjetja Mikrokozmos leta 1988 kot prvi v Sloveniji na nekaj pomurskih poljih začel uvajati in razvijati ekološko kmetovanje. Pomurje je bilo torej prva slovenska regija, ki je začela pridelovati hrano brez nevarne kemije. Zdaj je po deležu kmetijskih površin v ekološki obdelavi na repu med slovenskimi regijami.

Kmetijsko-gozdarski zavod v Murski Soboti bi to v prihodnje rad spremenil s pomočjo Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci.

Trideset let od prvih začetkov uvajanja ekološkega kmetovanja je to veliko močneje razvito v drugih regijah in še najslabše v Pomurju. Lani je bilo namreč v vsej Sloveniji 3518 ekoloških kmetij in več kot 43.500 hektarov ekološko obdelanih kmetijskih površin v kontroli, kar predstavlja dobrih devet odstotkov vseh kmetijskih površin v Sloveniji, v Pomurju pa je tačas v kontroli okrog 160 kmetij, ki ekološko obdelujejo kakšnih 1800 hektarov površin.

»Res je, v Pomurju imamo za razvoj ekološkega kmetovanja še veliko rezerve in zato smo se odločili, da spodbudimo nove in povežemo obstoječe ekološke kmete. V prihodnje bi tudi v slovenski žitnici radi zagotovili več ekološko pridelane hrane, za to pa bo potrebno več povezovanja in organiziran pristop k uspešnejšemu trženju pridelkov in proizvodov. Mi lahko pomagamo s svetovalno službo in pri administraciji, poslovnega dela pa ne moremo voditi,« pravi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja.

Zavod se je zato povezal s SKZ Ljutomer Križevci, ki je bila po Režonjevih besedah edina pripravljena prevzeti vlogo povezovalca in organizatorja pridelave ter trženja in pred kratkim so na prvi posvet povabili vse ekološke kmete, ki jih imajo v evidenci. Odziv je bil skromen, a direktor SKZ Ljutomer Križevci Andrej Smodič ni vrgel puške v koruzo.

»Bistvo tega, kar počnemo skupaj s KGZ Murska Sobota, je povezovanje. Med pomurskimi kmeti veliko volje zanj ni, zato je skrajni čas, da to spremenimo. Mi smo ekološkim kmetom pripravljeni ponuditi klasično zadružno kooperacijo brez obveze, da se včlanijo v zadrugo. Ker imamo ustaljene nabavne in prodajne kanale, bomo lažje in po nižjih cenah lahko prišli tudi do repromateriala za ekološko kmetovanje, po drugi strani pa bomo pridelke lažje in bolje prodali. Sami smo v lanskem letu že začeli sodelovati s šestimi ekološkimi kmeti, tako da nekaj izkušenj že imamo, naš cilj pa je, da bi eden od naših dveh skladiščno sušilnih centrov postal povsem ekološki. Ker je v današnjem svetu tudi ekološko kmetovanje gospodarska panoga, se moramo tako tudi začeti obnašati in uspešni bomo lahko le, če nas bo dovolj, če bomo načrtovali proizvodnjo, pravočasno kupovali material, se uaklajevali med sabo − skratka, če bomo preskočili meje vrtičkarstva.«

Andrej Smodič, SKZ Ljutomer Križevci Foto: Jože Pojbič/Delo


Toda nekaj podobnega, kot skupno načrtujeta soboški KGZ in ljutomerska zadruga, že počne eden največjih pomurskih ekoloških kmetovalcev Marko Slavič iz Vučje vasi. Sam ekološko obdeluje 70 hektarov polj, njegovo podjetje pa poleg tega po njegovih trditvah od pomurskih ekoloških kmetov odkupi več kot polovico vsega pridelka žit. Svoje in odkupljeno predeluje in prodaja na trgu.

»Povpraševanje je veliko, zato je možnosti za rast dovolj, toda ne več samo pri žitih. Dobro bi bilo, da se nekateri resneje usmerijo v ekološko zelenjadarstvo, v vložnine, marmelade in ekološko rejo živali. Tu so še velike rezerve. Tudi ekološkega mleka v Pomurju še nimamo, Pomurskih mlekarn in kmetov to področje ne zanima.«

Čeprav so na ekosocialni kmetiji Korenika v Šalovcih na Goričkem z leti oblikovali zelo uspešno lastno blagovno znamko ekoloških pridelkov in izdelkov, tudi njih zanima povezovanje in sodelovanje, ki ga ponuja ljutomerska zadruga, pravi direktor Goran Miloševič.

Goran Miloševič, Korenika Foto: Jože Pojbič/Delo

»Tako pri nakupu semen in drugega materiala kot pri prodaji presežkov in pri usklajevanju in delitvi dela se vidimo v tej zgodbi in smo pripravljeni sodelovati. Letos smo na primer pridelali toliko kumaric, da nam jih ni uspelo vseh prodati pod našo blagovno znamko. Veliko nam je ostajalo tudi paprike − vse te viške bi lahko ob dobrem usklajevanju prodali prek zadruge.«

V Pomurju je le 2,8 odstotka vseh kmetijskih površin v ekološki obdelavi, vendar prevladujejo njive. Foto: Jože Pojbič/Delo


Povezane novice

Ekoloških pridelkov občutno več
7. julij ob 17:42
V sistemu kontrole ekološkega kmetovanja je še vedno manj kot desetina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.
Prijavi sovražni govor