Tiskane izdaje
Azijski kozliček je zelo nevaren škodljivec številnih lesnatih rastlin, med katerimi so pomembne gozdne drevesne vrste ter tudi gojene lesnate rastline. Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in se suši. Ob močnejšem vetru se lahko lomijo veje ali pa pade celo drevo. Izkoreninjenje je težavno, saj je napadena drevesa težko odkriti. Ponavadi so odkrita šele takrat, ko se je napad že razširil v okolico.
Škodljivec je razširjen na daljnem vzhodu, v EU ima status karantenskega škodljivega organizma, kar pomeni, da v državah članicah ni navzoč oziroma je omejeno navzoč. V zadnjih letih je bilo v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji in na Nizozemskem odkritih več izbruhov azijskega kozlička v okolici skladišč uvoznikov granita in drugih kamnitih materialov iz Kitajske. Izbruhi so posledica vnosa tega nevarnega škodljivca z lesenim pakirnim materialom.
Z namenom preprečevanja vnosa in širjenja azijskega kozlička na območju EU so z izvedbenim sklepom določeni pogoji za uvoz iz tretjih držav, kjer je navzoč ta škodljivec. Določila se nanašajo tudi na pogoje premeščanja iz razmejenih območij azijskega kozlička v EU, in sicer za rastline za saditev (razen semen) za les in lesen pakirni material naslednjih rodov: javor, divji kostanj, jelša, breza, gaber, cercidifil, leska, bukev, jesen, platana, topol, vrba, lipa in brest.
Sklep določa tudi obveznost državam članicam, da na svojem ozemlju izvajajo program preiskav za ugotavljanje morebitne navzočnosti tega škodljivca in v primeru izbruha izvedejo ukrepe izkoreninjenja.
Kot pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS v Sloveniji, izvajamo programe za ugotavljanje navzočnosti že od leta 2008. Doslej azijskega kozlička pri nas še niso odkrili. Sicer pa z uprave pozarjajo, da je treba ob sumu na navzočnost azijskega kozlička takoj obvestiti lokalnega fitosanitarnega inšpektorja ali službo za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskih zavodih Nova Gorica, Maribor in Novo Mesto, na Kmetijskem inštitutu Slovenije ali Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pravočasno odkritje izbruha je namreč ključno za preprečevanje širjenja tega nevarnega škodljivca.
