Tiskane izdaje
Očitkov Evropske komisije, ki se nanašajo na uveljavljanje dolgih in ozkih pasov, Slovenija ves čas ni sprejemala, saj dolge in ozke kmetijske parcele pri nas niso umetne tvorbe, ki bi jih kmetje ustvarili z namenom pridobitve koristi v nasprotju s cilji sheme podpore, temveč izhajajo iz teritorialnih in zgodovinskih danosti Slovenije, so sporočili iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).
Slovenija je na Splošno sodišče EU v Luksemburgu vložila tožbo zoper sklep komisije o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz financiranja EU, s katerim je komisija Sloveniji izrekla kazen oz. finančno korekcijo v višini 347.000 evrov zaradi pomanjkljivosti na področju plačil za površine v letih 2009, 2010 in 2011.
Ključni razlog za odločitev v prid Sloveniji je po mnenju sodišča v tem, da ne obstaja noben predpis, ne domači ne evropski, ki bi prepovedoval take oblike (dolge in ozke) parcel, ki so bile za evropsko komisijo sporne oziroma neupravičene, menijo na AKTRP.
Odločitev sodišča je, kot pojasnjujejo, za Slovenijo zelo pomembna zaradi razrešitve načelnega vprašanja o ustreznosti obstoječega kontrolnega sistema v zvezi z izplačili za površine na majhnih grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč (GERK).
Brez odpustka za posploševanje manjših napak
V preostalem delu, kjer se je tožba nanašala na sklep Evropske komisije, v katerem je od Slovenije terjala nazaj 14.000 evrov zato, ker so kontrolorji pri meritvah na terenu ugotovili napake, ki so bile manjše od treh odstotkov, agencija pa teh napak ni upoštevala pri površinah, ki niso bile izmerjene (pa bi jih morala), pa je bila tožba zavrnjena.
Kot pojasnjujejo z AKTRP so v letih 2010 - 2012 kontrolorji na terenu pregledali vsaj polovico vseh Gerkov, komisja pa je v primeru ugotovljenih napak na teh dopuščala dve možnosti: ali pregled vseh Gerkov in s tem točno ugotovitev dejanskega stanja in obsega napak ali ektrapolacijo, kar pomeni, da se iz napak na pregledanih površinah sklepa, da je enaka napaka tudi na vseh preostalih nepregledanih (da se iz pregledanega vzorca sklepa na celotno populacijo).
»Slovenija je v primeru ugotovljene napake nad tri odstotke pregledala vse GERK-e. Če je kontrolor na pregledanih GERK-ih ugotovil napake v obsegu do treh odstotkov, so bile te ugotovljene napake upoštevane pri obračunu zahtevkov za pregledane GERK-e, vzorec, predviden za kontrolo na kraju samem, pa se za ta namen ni avtomatsko razširil. Za nepregledane GERK-e je agencija upoštevala podatek iz prijave (vloge) nosilca kmetijskega gospodarstva. Komisija pa je zahtevala, da se napako ekstrapolira tudi na nepregledane GERK-e, torej da se sklepa, da je na nepregledanih GERK-ih prisotna napaka v enakem obsegu kot pri pregledanih in se to upošteva tudi pri obračunu zahtevkov,« pravijo na AKTRP.
Sodišče je Evropski komisiji naložilo tudi plačilo devetih desetin stroškov postopka, medtem ko bo eno desetino Slovenija pokrila sama.
