Tiskane izdaje
Ljubljana – Faktorski dohodek v kmetijstvu je lani dosegel 510 milijonov evrov in je bil za devet odstotkov višji kot v prejšnjem letu, ko je sicer zrasel za 18 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Tudi faktorski dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi s prejšnjim letom višji za 9 odstotkov in je znašal 6264 evrov. Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) se je v letu 2015 zvišala vrednost vseh dohodkovnih kategorij v kmetijstvu.
Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je zvišal za 0,1 odstotne točke in je znašal 1,4 odstotka BDP. Na višino faktorskega dohodka je vplivala predvsem vrednost kmetijske proizvodnje (ta je bila višja za tri odstotke), nižja vrednost vmesne potrošnje (za dva odstotka) in nižja zaposlenost (za odstotek).
Manj subvencij
Subvencije so lani znašale 244 milijonov evrov, v primerjavi s prejšnjim letom je bila njihova vrednost nižja za tri odstotke. Subvencije niso imele vpliva na dodano vrednost, ampak le na faktorski dohodek. Delež subvencij v faktorskem dohodku je znašal 48 odstotkov ali 5 odstotnih točk manj kot v prejšnjem letu.
Vrednost kmetijske proizvodnje je v letu 2015 znašala 1.264 milijonov evrov, kar je za tri odstotke več kot v prejšnjem letu. Vzrok za povečanje vrednosti je bila za 5 odstotkov večja pridelava, cene so se namreč znižale za dva odstotka.
Vrednost rastlinske pridelave je bila ocenjena na 718 milijonov evrov, kar predstavlja 57 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje v lanskem letu ali za štiri odstotke več kot v prejšnjem letu. Višja vrednost (za 10 odstotkov) je bila posledica večjega obsega rastlinske pridelave (za 6 odstotkov) in višjih cen rastlinskih pridelkov (za 3 odstotke). Pomemben vpliv na rast vrednosti rastlinske proizvodnje je imela količinsko dobra in kvalitetna letina sadja in grozdja. Vrednost pridelave sadja je bila višja za 37 odstotkov in sicer zaradi za 23 odstotkov večje pridelave in za 12 odstotkov višjih cen. Vrednost vina je bila višja za 39 odstotkov (zaradi za 15 odstotkov večje pridelave in 20 odstotkov višjih cen. Vrednost zelenjadnic je bila višja za 12 odstotkov zaradi količinsko večjega pridelka (za 4 odstotke) in višjih cen (za 7 odstotkov). Vrednost oljčnega olja je bila zaradi za 94 odstotkov večje pridelave in za tri odstotke višjih cen dvakrat višja. Vrednost industrijskih rastlin je bila višja (za 11 odstotkov) zaradi višjih cen (za 13 odstotkov) in kljub nekoliko (za dva odstotka) manjši pridelavi. Vrednost krmnih rastlin je bila nižja za deset odstotkov, in sicer v glavnem zaradi nižjih cen (za 10 odstotkov), saj je bila količinska pridelava v primerjavi s prejšnjim letom večja (za dva odstotka).
Nižja kot v prejšnjem letu je bila le vrednost pridelave žit in krompirja. Vrednost žit je bila nižja (za 5 odstotkov) zaradi manjše pridelave (za 4 odstotke) in znižanja cen (za odstotek). Padec vrednosti pridelave je bil najizrazitejši pri krompirju (za 21 odstotkov), in sicer zaradi manjše količinske pridelave (za 7 odstotkov) in nižjih cen (za 15 odstotkov).
Nižja vrednost živinoreje zaradi nižjih cen živalskih proizvodov
Vrednost živinoreje je znašala 525 milijonov EUevrov, kar je 42 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje v 2015 ali za 3 odstotne točke manj kot v 2014. Vrednost živinoreje je bila v primerjavi s predhodnim letom za 5 odstotkov nižja; obseg prireje se je povečal za tri odstotke, medtem ko so se cene znižale za 8 odstotkov. Gibanje cen in količin živine in živalskih proizvodov pa je bilo različno.
Vrednost prireje živine je bila nižja za dva odstota, in sicer zaradi znižanja obsega prireje (zaodstotek) in znižanja cen (za odstotek). Najbolj se je znižala vrednost prireje prašičev (za 16 odstotkov), ki je bila nižja zaradi manjše količinske prireje (za 11 odstotkov) in nižjih cen (za 5 odstotkov).
Vrednost prireje je bila večja le pri govedu in pri drobnici. V primerjavi s prejšnjim letom je bila vrednost goveda višja za 4 odstotke, zaradi večje količinske prireje (za 4 odstotke) in višjih cen (za odstotek). Vzrok za večjo vrednost drobnice (za 17 odstotkov) je bila višja cena (za 23 odstotkov), saj je bila količina prireje manjša (za 5 odstotkov). Vrednost perutnine je bila nižja (za 5 odstotkov), delno zaradi padca cen (za tri odstotke), delno zaradi manjše prireje (za dva odstotka).
Vrednost živalskih proizvodov je znašala 232 milijonov evrov in je bila v primerjavi s prejšnjim letom nižja za 8 odstotkov. Razlog za znižanje je bil občuten padec cen (za 15 odstotkov), saj so bile količine višje za 8 odstotkov. Delež živalskih proizvodov v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje se je v 2015 v primerjavi s prejšnjim letom znižal za tri odstotne točke in je znašal 18 odstotkov. Glavni razlog za znižanje vrednosti živalskih proizvodov je bila nižja vrednost mleka (za 16 odstotkov) predvsem zaradi občutno nižjih cen (za 18 odstotkov) in kljub nekoliko večji količini (za dva odstotka). Vrednost jajc je bila predvsem zaradi večje prireje (za 17 odstotkov) ob nižjih cenah (za tri odstotke) višja za 14 odstotkov.
Vrednost kmetijskih storitev je znašala 20 milijonov evrov ali skoraj dva odstotka vrednosti kmetijske proizvodnje.
Stroški na ravni prejšnjega leta
Vrednost vmesne potrošnje – znašala je 738 milijonov evrov – je bila za dva odstotka nižja kot v prejšnjem letu, kot posledica 6-odstotnega znižanja cen in 5-odstotne rasti potrošnje kmetijskih inputov.
Največji del stroškov so bili stroški za krmo. Vrednost krme se je zaradi znižanja cen (za 9 odstotkov) in količinsko večje potrošnje (tudi za 9 odstotkov) znižala za odstotek. Najbolj so se zvišali stroški za gnojila (za 8 odstotkov); potrošnja gnojil je bila večja za dva odstotka, njihova cena pa višja za 6 odstotkov. Stroški za vzdrževanje opreme so se zvišali za 4 odstotke, stroški za vzdrževanja zgradb in stroški za kmetijske storitve za odstotek (zaradi višjih cen storitev). Višji kot v prejšnjem letu so bili zaradi rasti cen tudi stroški za zaščitna sredstva (za odstotek). Stroški za seme so ostali na ravni prejšnjega leta; poraba je bila sicer večja (za dva odstotka), cene pa so bile nižje (za tri odstotke). Tudi veterinarske storitve so ostale na ravni leta 2014, saj se cene in tudi obseg storitev niso spremenili. Najbolj (za 14 odstotkov) so se znižali stroški za energijo, porabljeno v kmetijstvu; cene so bile nižje za 14 odstotkov, poraba pa je bila manjša za dva odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so znašale 249 milijonov evrov ali za 7 odstotkov več kot v letu 2014. Bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo so znašale 38 milijonov evrov ali za 4 odstotke več kot v prejšnjem letu. Bruto investicije v nekmetijske proizvode so znašale 211 milijonov evrov ali za 7 odstotkov več kot v prejšnjem letu.
Zmanjševanje zaposlenosti v kmetijstvu
V letu 2015 je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 81.372 zaposlenih ali za odstotek manj kot leto prej. Med temi so bili najštevilnejši samozaposleni, bilo jih je 75.886 ali za odstotek manj kot v predhodnem letu. Poleg samozaposlenih je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih še 5.486 plačanih delavcev, kar je le malo več kot v prejšnjem letu.
