Tiskane izdaje
»Zadnji teden v maju je že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu želimo institucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe in na nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih generacij,« pravi Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Žledolomi in vetrolomi, pozebe in snegolomi, obsežni napadi škodljivcev in bolezni, agresivni pohodi invazivnih tujih rastlinskih in živalskih vrst, suše, poplave in obsežni erozijski procesi so postali stalnica v slovenskih gozdovih. Temu dejstvu moramo prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in naša prizadevanja za ohranitev gozda kot enega najbolj naravnih delov našega okolja, poudarjajo na ZGS. Pri gospodarjenju z gozdovi je tako vse bolj v ospredju sanacija poškodovanih gozdov in ukrepi varstva gozdov.
Zahtevna sanacija poškodovanih gozdov
V letu 2015 je sanitarni posek poškodovanega in obolelega drevja znašal že dve tretjini vsega poseka v gozdovih. Žledolomu v letu 2014, ki z več kot devetimi milijoni kubičnih metrov poškodovanih dreves predstavlja največjo naravno ujmo v slovenskih gozdovih v zgodovini, se je sredi preteklega leta pridružila še močna razmnožitev podlubnikov v obsegu, ki ga doslej prav tako nismo poznali. Zaradi smrekovega lubadarja je bilo v letu 2015 in do sredine maja 2016 za posek označenih več kot 2,5 milijona kubičnih metrov lesa, od tega je bilo doslej posekanih 93 odstotkov napadenih dreves, navajajo v ZGS.
»Pravočasen posek napadenih dreves predstavlja edini učinkovit ukrep varstva gozdov pred nadaljnjim širjenjem lubadarja. Zaradi žleda najbolj poškodovani gozdovi na postojnskem, ljubljanskem, tolminskem in krajnskem območju so utrpeli tudi največjo dodatno škodo zaradi smrekovih podlubnikov. V letu 2016 se ob nastopu toplejšega in suhega vremena pričakuje nadaljevanje širjenja lubadarja, vsaj v obsegu, ki bo podoben lanskemu. V teh kriznih razmerah je pomemben načrten in strokoven pristop, predvsem pa sodelovanje vseh lastnikov gozdov, javne gozdarske službe, gozdarjev, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov, politike in družbe nasploh, v skupni skrbi za slovenski gozd.«
Ključne gozdarske in naravovarstvene inštitucije v Sloveniji so tako pripravile več kot 60 različnih dogodkov po vsej Sloveniji. Celoten pregled dogodkov ob letošnjem tednu gozdov je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije http://www.zgs.si/. Uvodna prireditev tedna gozdov na temo izzivov slovenskega gozda bo danes v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in je del celotedenskega festivala gozda, varstva narave, Alp, pohodništva in drugih oblik aktivnosti v naravi pod skupnim imenom Pomlad pod Triglavom. Sicer pa bodo prireditve v okviru tedna gozdov potekale med 20. majem in 2. junijem, nekateri dogodki pa bodo tudi v prvi polovici junija.
