Bruselj ne glede na nova dejstva vztraja pri izjemi za Hrvaško

Delegirani akt nadaljuje svojo pot, Slovenija se lahko obrne na sodišča EU v Luxembourgu.

Objavljeno
20. marec 2017 15.31
vidic teran
Peter Žerjavič, Bruselj, STA, Marjeta Šoštarič
Peter Žerjavič, Bruselj, STA, Marjeta Šoštarič

Bruselj − Optimistična pričakovanja slovenske vlade po obisku predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja se niso izpolnila. V Bruslju nadaljujejo predvidene postopke sprejemanja delegiranega akta o izjemi za Hrvaško glede uporabe imena teran.

Tako minister za kmetijstvo Dejan Židan kot tudi kraški vinarji so pričakovali, da bodo nova dejstva, ki so jih predstavili tudi predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ustavila bruseljske načrte. A razvpiti akt je bil le tri tedne dlje od načrtov v predalih bruseljske palače Berlaymont. Od konca prejšnjega tedna je objavljen na strani za boljšo zakonodajo, na kateri bo evropska komisija mesec dni uradno zbirala odzive na predlog, nato pa ga bo sprejela v pisnem postopku. Naslednji korak bo dvomesečni pregled akta v evropskem parlamentu in svetu EU.

Židan bo pisal tudi Timmermansu

V evropski komisiji pojasnjujejo, da njihova odločitev o predstavitvi delegiranega akta temelji na relevantni zakonodaji in drugih elementih, vključno s hrvaško zahtevo za izjemo. Komisija je ugotovila, da se z njimi njena ocena bistveno ne spreminja. Delegirani akt bo zato nadaljeval svojo pot. Slovenija bo najbrž morala počakati na odločitev sodišča EU v Luxembourgu, na katerega naj bi se obrnila, ko bo akt sprejet. V komisiji sicer razlagajo, da bo akt ščitil zaščiteno ime vina teran, saj ga bodo na Hrvaškem lahko uporabljali le kot ime sorte grozdja. Tako bo moralo biti na etiketi hrvaškega vina napisano Hrvatska Istra (zaščiteno ime vina) in teran (sorta grozdja) na istem vidnem polju; slednja z manjšimi črkami. Akt tudi dovoljuje prodajo zalog vina z zaščitenim imenom Hrvatska Istra, proizvedene pred začetkom veljavnosti delegiranega akta, čeprav etikete ne bodo skladne z njim.

Židan je povedal, da je danes že poslal protestno pismo komisarju Hoganu, pisal pa bo še podpredsedniku evropske komisije Fransu Timmermansu, ki je odgovoren za pravno delovanje komisije.

Cerar: Teran je slovensko vino in ga ne damo

Premierja Mira Cerarja je novica, da se bo proces sprejemanja delegiranega akta, s katerim želi Bruselj Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, nadaljeval, negativno presenetila. »Teran je slovensko vino in ga ne damo. Za njegovo zaščito si bomo prizadevali do konca,« je poudaril ob zaprtju obalne ceste med Izolo in Koprom.

Predsednik vlade je danes pojasnil, da mu je dal Židan zagotovila, da bodo nova dejstva, ki jih je dostavil komisarju EU za kmetijstvo Philu Hoganu, spremenila potek postopka. »Očitno se to ni zgodilo, zato zdaj pričakujem, da bo minister Židan, ki je pristojen za to področje, še bolj odločno, že danes in v prihodnjih dnevih, v stiku s komisarjem Hoganom, da mu bo dodatno predstavil ta dejstva,« je izpostavil Cerar.

Prvi pomemben korak naj bi bil tako zdaj na Židanu, ki naj bi s Hoganom opravil resen razgovor in nato Cerarju poročal, »zakaj zadeva ni šla v smer, ki smo si jo zaenkrat želeli«.

»Vsekakor pa vztrajamo čvrsto na naši poziciji. Teran je vino slovenskega geografskega porekla, naše kakovostno, odlično vino, ki ga ne damo in za zaščito katerega bomo, če bo potrebno, uporabili tudi pravna sredstva,« je napovedal premier.

Nerazkriti dokumenti obremenilni za komisijo?

»Dejanja komisije so vrhunec nenavadnega početja. Ne dajo nam niti možnosti vpogleda v dokumente, ne upoštevajo tega, da jim je bilo predstavljeno dejstvo o ponarejanju hrvaškega dokumenta, v dopisu k novemu aktu zdaj navajajo še, da se je Slovenija leta 2013 pogajala s Hrvaško, kar sploh ni res. To je grda laž. Očitno imajo nekateri svoje zelo 'močne' argumente, zato si to lahko privoščijo, sicer si ob normalnem delovanju komisije tega ni mogoče razlagati,« pravi Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana in predsednik Civilne iniciative za ohranitev zaščite terana. Prepričan je, da so dokumenti, »ki nam jih skrivajo, tako obremenilni za komisijo, da jih nočejo pokazati in trmoglavo nadaljujejo svojo pot«. Sicer pa je po vsem, kar se je do zdaj dogajalo v zvezi z zaščito terana, mogoče pričakovati tako ravnanje komisije, pravi. »Seveda gremo v tožbo,« še dodaja.

Hogan ni posredoval hrvaških dokumentov

»Nisem presenečen, sem pa razočaran,« je bil kratek minister za kmetijstvo Dejan Židan. Že v petek je prejel dopis komisarja Hogana, v katerem se ta ni opredelil, ali je upravičen sum slovenske strani, »da imamo opraviti s ponarejanjem dokumenta hrvaške strani«, prav tako jim komisar ni posredoval razkritih hrvaških dokumentov. Te bi jim, kot je prepričan minister, moral že zaradi suma o ponarejanju dokumentov. Tudi če bi upošteval priporočilo evropske varuhinje, bi Hogan moral razkriti vsebino. »Pa nas je samo obvestil, da razume našo zaskrbljenost, da nimamo na voljo teh dokumentov, čeprav je on tisti, ki o tem odloča. Sporočil nam je tudi, da ne vidi novih dejstev. Postavlja se vprašanje, kaj so sumi o ponarejanju dokumentov drugega kot novo dejstvo, še posebno če se do njih noče opredeliti.«

Slovenska inšpekcija prvič ukrepala leta 2013

Hudo sporno je tudi, da so v komisiji v predlogu, ki so ga pripravili in objavili v obrambo delegiranega akta, napisali, da naj bi se leta 2013 Slovenija in Hrvaška pogajali o teranu. »Slovenija in Hrvaška se nista pogajali o teranu, je pa res, da je leta 2013 slovenska inšpekcija opazila, da se je na slovenskem trgu pojavilo vino z napačno oznako teran s Hrvaške, in je tudi ukrepala. O tem smo obvestili komisijo in takrat se je takratni komisar Ciolos zelo jasno odzval, da je teran slovensko vino in da Hrvaška ni zaprosila za izjemo. Pri teranu imamo očitno opraviti z dogovorjeno zadevo za našim hrbtom, zelo verjetno je bila ta dogovorjena med letoma 2009 in 2010, zdaj pa jo hočejo za vsako ceno izpeljati,« pravi Židan in napoveduje, da bo slovenska stran vztrajala pri vseh vidikih naše zaščite terana: »Pripravljeni smo tudi na tožbo.«

Zelo kratek in dovolj poveden je bil v svoji izjavi Bojan Pretnar, strokovnjak za zaščito intelektualne lastnine in blagovnih znamk: »Delno je bilo glede na vse dosedanje dogajanje to pričakovano, kljub temu pa me preseneča neverjetna aroganca in navajanje nepreverjenih dejstev. Ni gre drugače, kot da nadaljujemo pospešene priprave na tožbo proti komisiji, smiselno bi bilo razmišljati tudi o tožbi v Svetovni trgovinski organizaciji.«