Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker v hrvaških trgovinah še vedno prodajajo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na Kraški planoti, kot to zahteva pravni red EU in se je 30. junija izteklo obdobje, v katerem so lahko tamkajšnji pridelovalci še prodajali zaloge svojega vina, poimenovanega teran, so slovenski pridelovalci ukrepali s pritožbo preko evropskega sistema Solvit, vzpostavljenega za reševanja sporov na področju notranjega trga EU. S tem so seznanili tudi resorno ministrstvo.
Sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU, ki so ga ustvarile Evropska komisija, države članice EU ter Islandija, Norveška in Liechtenstein je eden od mehanizmov za reševanje sporov, ki se lahko uporabi pred formalno pritožbo Evropski komisiji in sodnimi postopki. Predstavniki pridelovalcev so na sestanku pri državni sekretarki Tanji Strniša poudarili, da so zaskrbljeni zaradi dejstva, da je v hrvaških trgovinah še vedno naprodaj hrvaško vino z oznako teran, ki ni bilo pridelano na kraški planoti, kot to zahteva pravni red EU. Izpostavili so tudi prireditve in ocenjevanja svojega terana ter zavajajoče in neresnične javne objave v hrvaških medijih glede zgodovinskih dejstev in nespoštovanju prava EU glede zaščitenih proizvodov, kot je vino teran.
Zavajanje in prikrojevanje dejstev
Znano je, da se 30. junija letos izteklo triletno prehodno obdobje, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina, pridelanega pred vstopom Hrvaške v EU. Slovenija je teran zaščitila že leta 2000, štiri leta kasneje je ta zaščita postala del evropskega prava, tako je naš teran, vino, pridelano iz trte refošk na kraški planoti, zaščiten tudi na ravni EU. Znano je tudi, da hrvaška takrat ni ugovarjala zaščiti, čeprav je imela možnost. Prav tako ni zaprosila za morebitno izjemo za označevanje z nazivom sorte v času pristopnih pogajanj v EU, ko ji je pravni red to omogočal. Zato pridelovalci tudi zavračajo kakršnokoli drugačno interpretacijo dejstev o teranu, kot jih je bilo v minulih dneh zaslediti v hrvaških medijih.
Tako so, denimo, nenavadne trditve ene od članic pogajalske skupine in danes funkcionarke pri Mednarodnem uradu za trto in vino OIV v Parizu Jasne Čačić, ko rojake prepričuje, kako bi Hrvaška morala že leta 2013 (po vstopu v EU) tožiti Slovenijo takoj, ko je iz svojih trgovin »vrgla buteljke terana istrskih vinarjev«. Pri tem se sklicuje, da je njihov zakon o vinu iz leta 2003 in leto dni kasneje sprejeti pravilnik usklajen s kriteriji EU, z njim pa tudi »zaščita vinske regije Istre in sorta teran ter sinonima refošk in teran Istrian«, kar naj bi evropska komisija sprejela in priznala v času pogajanj, tako kot tudi OIV, ki je, tako Čačićeva, vse to uvrstil v svojo bazo podatkov. Zato po njenem ni nobenega razloga, da ne bi bilo ime teran zapisano tudi na buteljkah hrvaških vinarjev, pri čemer je še navrgla, da naši vinarji »ob pomanjkanju argumentov delajo galamo in če jim paše, naj se jezijo«.
Kot je po sestanku na ministrstvu povedal Marjan Colja, direktor Vinakrasa iz Sežane, je v skladu z veljavno zakonodajo teran izključno slovenski in pri tem ni prostora za noben kompromis. Zato bodo vse zaznane kršitve redno prijavljali pristojnim organom. Hkrati pa pozivajo Hrvaško, da mora kot država članica EU zagotoviti spoštovanje pravnega reda EU na način, da bo učinkovito preganjala primere nezakonite uporabe slovenskega zaščitenega imena teran.
Še brez odgovora inšpekcijskih služb
»Prijavo, ki smo jo dali na Solvit, smo argumentirali in pričakujemo uradni odgovor. Sicer dvomimo, da bodo hrvaški organi ukrepali, ker že doslej niso in je očitno, da tako prakso podpirajo. Ker so se iztekli vsi roki za dovoljeno prodajo starih zalog na notranjem trgu, je zdaj res že skrajni čas, da se s tem preneha. Vinarji bomo še naprej spremljali prakso na Hrvaškem in jo prijavljali ministrstvu in hrvaškim organom po ustaljenih pravnih poteh, če ne bo sprememb in hrvaške službe ne bodo ukrepale, bomo zaprosili ministrstvo, da na podlagi vseh zbranih desjtev urgira pri evropski komisiji ter da v Bruslju sprejmejo ustrezno odločitev.« Slovenske inšpekcijske službe so s prijavljenimi kršitvami že pred dvema tednoma seznanile hrvaške kolege, a ti pošte s povratnico z vsemi dokazili, kot pravijo, še niso prevzeli. So se pa z vsebino zagotovo lahko seznanili že po elektronski pošti. A uradno iz sosednje države še ni nobenega odgovora.
