»Jejmo slovenska jabolka« je odgovor na embargo

Ljubljana – Sadjarji so se v nekaj dneh odločili, da kot odgovor na zaporo ruskega trga za hrano iz EU, kjer imajo pomemben delež jabolka, začnejo promocijsko akcijo »Jejmo slovenska jabolka«. Zaradi dobre letine jabolk v Evropi je to ena od možnih poti za lažjo prodajo.

»Tako kot so se v posameznih državah začele določene spontane akcije, smo se tudi mi odločili, da je zdaj čas za tako kampanjo. Prvi razlog je, da v Sloveniji pridelamo dovolj jabolk, celo toliko, da jih lahko izvažamo na druge trge. Drugi razlog je, da z marsikaterimi analizami lahko dokažemo, da v Sloveniji pridelujemo za zdravje človeka ena najboljših jabolk na svetu in da je v normalnih pogojih v Sloveniji cena jabolk povsem dostopna za vse sloje,« pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije slovenskih pridelovalcev sadja pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki je hkrati tudi največji slovenski sadjar, aktiven v mednarodnem združenju pridelovalcev sadja.

Kot poudarja, si vsi slovenski trgovci želijo imeti na svojih policah slovenska jabolka, v preteklosti pa so tudi že veliko naredili za njihovo promocijo. »Lani smo zaznali prvi primer prodaje večje količine jabolk iz Poljske, ki so jih na policah prodajali kot slovenska. Nihče nima pravice reči komurkoli, da ne sme uvažati jabolk iz Poljske, vendar pa imamo pravico zahtevati, da so ta jabolka pravilno označena in da potrošniki vedo, kaj jedo. Zato smo zadovoljni z odzivom ministrstva po nedavnem sestanku, da je odslej nadzor porekla poostren in da bo na tem področju, vsaj upamo, večji red. Poostren nadzor je še pomembnejši v času, ki je idealen za šušmarje in prekupčevalce,« pravi. Pomemben razlog za začetek kampanje »Jejmo slovenska jabolka« pa je tudi skrb vzbujajoči uradni podatek iz Bruslja, da smo po porabi sadja in zelenjave na prebivalca v Sloveniji v zadnjih letih padli pod povprečje EU in za zdravje priporočljivo dnevno porabo 400 gramov sadja in zelenjave na prebivalca. Že s samo enim jabolkom več na teden bi lahko povečali priporočljivo porabo, s tem pa bi kar izdatno lahko pomagali tudi pridelovalcem sadja.

Premiki na trgu

Še posebej je to pomembno zdaj, ko se zaradi političnih odločitev mešajo karte tudi na globalnem trgu s sadjem. Ob letošnjem pričakovanem rekordnem pridelku jabolk v EU – napovedujejo 11.892.000 ton, kar je najbogatejši letnik v zadnjih desetih letih – je ob prepovedani prodaji v Rusijo pričakovati precejšnje spremembe. Med rekordnimi pridelovalkami je Poljska, na katero odpade kar tretjina celotnega pridelka v EU, zelo bogata je tudi letina v Italiji, na Madžarskem, Slovaškem, v Avstriji, dobra letina je tudi v Nemčiji. Nižji pridelek pa imajo Litva, Bolgarija, Grčija, Francija.

In prav Poljska, ki je tudi z izdatnimi spodbudami Evropske unije v zadnjih letih obnavljala sadovnjake in povečevala pridelavo, je tudi kot edina članica EU imela v preteklih treh letih poseben status izvoza v Rusijo, pravi Kozole. »Ena stopnja prelevmana je bila za vse ostale članice EU, Poljska pa, kot da ne bi bila članica, je imela po kamionu nekaj manj kot 2000 evrov manjšo obremenitev. Zato tudi ne čudi, zakaj je bilo v zadnjih dveh letih največ izvoza jabolk iz Poljske v Rusijo. Veliko jabolk iz Francije, Nemčije, Belgije in Italije je šlo prek Poljske v Rusijo.«

Da ne bo vsega pobrala Poljska

Zato je upravičena skrb, pravi Kozole, da ne bi iz 125 milijonov predvidene evropske pomoči sadjarjem po ruski zapori meje največ pobrala Poljska. Po njegovem mnenju je del rešitve za letošnjo prodajo evropskih jabolk lahko precej slabši pridelek v tretjih državah. Za 28 odstotkov je slabši pridelek v Bosni, opazno slabši je na Hrvaškem in v Srbiji, katastrofalna pozeba je oklestila tudi pridelek v Turčiji, ki je v primerjavi z lani pridelala 650.000 ton jabolk manj, pa še kakovost je slabša.

Izvoz EU v Rusijo je bil lani 790.000 ton in Turčija pa je potencialno največja država, ki naj bi izvažala in reševala oskrbo ruskega trga.

K tem številkam je treba dodati še podatke o letini v ZDA, Kanadi, Avstraliji in v državah južne hemisfere. Samo v ZDA napovedujejo za okrog 5 milijonov ton jabolk. »Najbolj sveža informacija je, da je Kanada že začela postopke za sprostitev uvoza jabolk iz Poljske, ali to pomeni tudi iz EU, še ni znano,« pravi Boštjan Kozole, ki sicer napoveduje kar precejšnje premike v prodajnih tokovih. Tudi zato je po njegovem pomembno, da so slovenski sadjarji sami začeli s spodbujanjem porabe kakovostnih jabolk. »Če bomo s kampanjo Jejmo slovenska jabolka dosegli, da bomo vsak teden pojedli jabolko več, bomo del problema reševali v pravo smer«.