Kaj bo z ribiči, če ne bo rib?

Naši ribiči opažajo zmanjševanje ulova in prilova. Po podatkih Sursa je bil lani iztovor ribiških proizvodov za okoli 22 odstotkov manjši od tistega iz leta 2015. »Še pred leti je bilo stanje boljše, zdaj pa več ur lovijo za manjši ulov, z večjimi stroški,« pravi nekdanji direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman.

Ribolov, predvsem komercialni, z mrežami, ki segajo tudi do kilometra globoko, je že zelo zdesetkal tudi nekatere morske vrste.

Razmere v Sredozemskem morju so skrb vzbujajoče. »Kar 90 odstotkov zalog je posledica čezmernega ulova,« pravi Marco Affronte, član odbora za ribištvo v evropski komisiji in pobudnik prve študije o stanju Sredozemskega morja. Ta je EU spodbudila k predlaganju kvot za pelagični ribolov, ki bi lahko začele veljati že prihodnje leto.

Jadransko morje si delijo tri države in zaradi kvot lahko nastanejo družbeno-gospodarske težave; ker ima Slovenija samo 40 kilometrov obale, je vprašanje, ali ji bo EU dovolila loviti. »Ena država, en glas,« pravi Affronte. Kljub temu bi evropska komisija z novimi kvotami in pravili lahko povzročila, da bi hrvaške in italijanske velike ribiške flote ogrozile obstoj slovenskih malih ribičev.

Več o slovenskem ribištvu in njegovi usodi preberite v jutrišnji izdaji Sveta kapitala.