Tiskane izdaje
Portorož – »Ne gre samo za nekaj deset tisoč ljudi, ampak za državo. Kmet je tisti, ki ohranja zemljo v slovenski lasti. Tem mislim se mnogi posmehujejo, češ da živimo v globalnem svetu, toda vsaka država, ki da kaj nase, ohranja zemljo v domačem lastništvu, tam, kjer je drugače, pa se prebivalstvu slabo piše,« je na 45. letnem posvetu slovenskih zadružnikov dejal predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
Evropska kmetijska politika se nagiba k temu, da bi morala kmetijska strategija več prispevati k ohranjanju okolja in preprečevanju podnebnih sprememb, da bi morali biti kmetje deležni več neposrednih dohodkovnih podpor in da so v kmetijstvu potrebni prestrukturiranja in inovacije. Čeprav prispeva Evropska unija več kot 55 milijard evrov pomoči evropskemu kmetijstvu, dohodek kmetov še vedno zaostaja za plačami v celotnem gospodarstvu.
»To pomeni, da se vse te podpore preusmerjajo drugam, zaradi dodatnih pogojev do kmetij,« je dejal kmetijski minister Dejan Židan. Slovenija v evropski politiki zagovarja stališče, da se denar za razvoj kmetijstva in podeželja ne bi smel zmanjšati, toda evropski komisar za kmetijstvo napoveduje še dva druga možna scenarija: da bi EU sredstva, namenjena tej panogi, zmanjšala za 15 ali celo za 30 odstotkov.
Peter Vrisk načeloma podpira predlog zakona o kmetijstvu, moti ga le, da zadruge izenačuje z velikimi poslovnimi sistemi. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Denar za kmetijstvo mora biti
»Slovenija si pri tipu kmetijstva, ki ga ima, takega razmišljanja ne more dovoliti. Zato ima vlada jasne prioritete. Če hočemo ohraniti proizvodnjo, kjer se teže kmetuje (to je na 75 odstotkih površin), moramo ohranjati 42 milijonov evrov pomoči. Več kot 40 milijonov evrov moramo namenjati za področje okoljskih ukrepov, zaradi katerih smo v zadnjih 20 letih zmanjšali porabo fitofarmacevtskih sredstev za polovico. Tudi zaradi tega imamo zelo kakovostno pitno vodo. Ohranjati želimo ukrepe za mlade kmete. Prav tako ohranjamo obilno sofinanciranje ukrepov proti klimatskim spremembam. Tako bomo čez nekaj dni prvič v zgodovini Slovenije objavili razpis z veliko milijoni evrov za oroševanje sadnega drevja. Če tega ne bi načrtno podpirali, bi bila slovenska proizvodnja sadja izpostavljena resnim tveganjem,« je povedal minister Židan.
Napovedal je, da bodo poskušali do konca leta dodelati madžarski sistem državno predpisanega vzajemnega zavarovanja, ki ga bodo plačevali država in kmetje. Židan nasprotuje pritiskom posameznikov, da bi z ukrepi omejevali lastnike pri izvozu lesa v tujino. To je zastarelo razmišljanje, je odgovoril minister in dodal: »Če hoče kdo do lesa, naj ga plača tako, kot ga plačujejo v tujini.«
EU evropskemu kmetijstvu namenja več kot 55 milijard evrov. Foto: Franc Milošič/Delo
Za zdravo hrano
»Čeprav je slovenska hrana vse bolj iskana tudi v domačih trgovinah, teh ne moremo prisiliti, da bi imele samo slovensko hrano. Zdaj vlagamo milijon evrov na leto za promocijo zdrave in kakovostne doma pridelane hrane. Težave pa so, ker sosednja država za te namene vlaga 20, druga soseda 40 in naslednja država več kot 100 milijonov evrov in ker vsi želijo, da bi lokalni potrošniki trošili lokalno hrano,« je povedal Židan.
Pomen zadružništva
Peter Vrisk je na posvetu dejal, da v zadružni zvezi podpirajo predlog zakona o kmetijstvu, oporekajo pa mu v delu, kjer zadruge enači z velikimi poslovnimi sistemi. Zadruge se namreč ne morejo postavljati z dobički, ker so v resnici socialna podjetja, ki delajo v dobro svojih članov. Druga pripomba je na račun administracije in birokracije, ki je mali kmetje ne morejo vedno uporabljati tako, kot želi novi zakonski predlog.
