Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je z zamujenim rokom za tožbo proti evropski komisiji zaradi 8,7 milijona evrov odmerjene kazni po nepopolni razgradnji Tovarne sladkorja Ormož (TSO) izgubila možnost za milejšo kazen. Na to, da bi se ji povsem izognili, ni bilo mogoče upati.
O znesku, za katerega bo zdaj zmanjšan delež evropskega denarja za slovensko kmetijstvo, so na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) govorili že najmanj štiri leta. Potem ko je bilo po ogledih bruseljskih in slovenskih inšpektorjev jasno, da so bile pomanjkljivo izpolnjene zahteve o popolni razgradnji ormoške tovarne, za kar so bili izplačani milijoni, je ministrstvo za kmetijstvo v času, ko ga je vodil Iztok Jarc, spremenilo načrt prestrukturiranja industrije sladkorja in z njim zagotovilo ohranitev dela objektov na območju tovarne. Da to ne ustreza izpolnitvi zahteve za popolno razgradnjo in s tem povezanega izplačila pomoči EU v okviru sprejete reforme trga sladkorja, so iz Bruslja opozarjali že decembra 2010, ko so z generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri evropski komisiji od Slovenije zahtevali potrebne korektivne ukrepe.
Na AKTRP, ki jo vodi direktor Benedikt Jeranko, so ob napovedani kazni čakali na razsodbo evropskega sodišča v zadevi Italijanska tovarna sladkorja (SFIR) in drugi, ki so zaradi nejasnosti v pravnem redu EU bili glede zahtev sladkorne reforme v podobnem položaju kot Slovenija. Toda konec leta 2013 razglašena sodba v tej zadevi je tudi naši državi posredno povedala, kako je z zaukazano odstranitvijo proizvodnih zmogljivosti ob zaprtju ormoške tovarne.
Nerazjasnjena vloga družbe za razgradnjo
Na območju tovarne sta tako ostala dva silosa, večji za 35.000 ton in manjši za 10.000 ton, poleg tega še pakirnica sladkorja, vse skupaj pa je bilo prodano nemškemu podjetju, ki je objekte uporabilo za skladiščenje in polnjenje sladkorja drugih proizvajalcev. S to prodajo (in s prodajo tehnološke opreme hrvaški tovarni sladkorja v Virovitici) je TSO v likvidaciji dodala prejeti odškodnini za zaprtje še več kot 12 milijonov evrov.
Slovenija bo kljub vsem poskusom, da bi upravičila ugotovljene nepravilnosti pri zapiranju TSO, ob 8,7 milijona evrov. To je četrtina zneska, ki ga je naša država prejela za razgradnjo tovarne in ga večji del izplačala lastniku, nizozemskemu kmetijsko-industrijskemu koncernu Royal Cosun in njegovi družbi Suiker Unie. Z zamujenim rokom za vloženo tožbo je propadla tudi možnost, da bi se pri razjasnjevanju dogajanja okrog TSO pojasnila tudi vloga posebej za njeno razgradnjo ustanovljene družbe Poslovne integracije v lasti peščice nekdanjih zaposlenih v TSO, iz katere je tekel denarni tok tudi v britansko podjetje Nukleus Limited slovenskega lastnika.
