Tiskane izdaje
Ljubljana − V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so močno zaskrbljeni nad ravnanjem vlade, ki je sklenila, da se v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora in prihoda avstrijske družbe Magna v Slovenijo vzpostavi približno stohektarska proizvodna cona v občini Hoče - Slivnica na najboljših kmetijskih zemljiščih. Vlado pozivajo, naj izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča.
Varovanje kmetijskih zemljišč je bilo v zadnjih dvajsetih letih neučinkovito, poudarjajo in navajajo, da so bili javnosti že večkrat predstavljeni uradni podatki, po katerih so se kmetijska zemljišča v uporabi v obdobju 1991−2011 zmanjšala za več kot 100.000 hektarov. Obenem pa tudi, da v zadnjih 15 letih ne mine resna razprava o problemih v kmetijstvu, ne da bi omenjali izgubo kmetijskih zemljišč, predvsem najboljših.
Poudarjajo, da kmetijska zemljišča, ki jim ustava v 71. členu določa posebno varstvo, niso pomembna samo zaradi pridelave hrane, ampak so naravni vir, ki omogoča delovanje kopenskega ekosistema.
Opozarjajo, da območje, ki mu nameravajo spremeniti namembnost, spada med najboljša kmetijska zemljišča, glede na bonitetne razrede, ki jih kmetijska zemljišča dosegajo (47−67 točk), pa tudi med tista zemljišča, ki bodo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih osnova za oblikovanje trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
V Sloveniji je od celotne površine le dobra petina takšnih, katerih boniteta je višja od 41, in le šest odstotkov takšnih, katerih boniteta je višja od 61.
V okolici bolj primerna zemljišča
Ker gre torej za najboljša kmetijska zemljišča, v KGZS ostro nasprotujejo umestitvi proizvodne cone na omenjeni lokaciji. »V neposredni okolici je kar nekaj po velikosti enakih lokacij, ki ležijo tik ob avtocesti, so pa manj primerne za kmetovanje in bi jih lahko namenili za proizvodno cono,« pravijo v KGZS.
Predvidena izguba okrog sto hektarov najboljših kmetijskih zemljišč za proizvodno cono v občini Hoče - Slivnica na prvi pogled mogoče ni velika izguba, vendar v državi ni edina.
Obeta se izguba najboljših zemljišč na območju Braslovč, še vedno so apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih na območju Slovenske Bistrice, z vsako uveljavitvijo prostorskih načrtov posameznih občin se dodatno izgubi več deset hektarov najboljših kmetijskih zemljišč.
Državni zbor RS je leta 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 − »Zagotovimo.si hrano za jutri«. V njej so opredeljeni tudi strateški cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane. Bojimo se, da najpomembnejšega cilja, ki je »zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane«, ne bomo dosegli, če bomo najboljša kmetijska zemljišča po nepotrebnem trajno izgubljali, opozarjajo v KGZS.
Vzpostavitev proizvodne cone na območju med mariborskim letališčem in industrijsko cono v Hočah je povezano z načrti okoli vzpostavitve proizvodnje avstrijskega avtomobilskega giganta Magna, ki naj bi na tem območju vzpostavil večjo ličarsko proizvodnjo in v prihodnosti zaposlil celo do 3000 ljudi.
