Tiskane izdaje
V ospredju današnjega srečanja kmetijskih ministrov, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister Dejan Židan, so težave v sektorjih mleka, prašičjega mesa, sadja in zelenjave ter sprejetje morebitnih novih ukrepov.
Evropska komisija je že septembra lani sprejela sveženj pomoči, vreden okoli 500 milijonov evrov, in vrsto ukrepov za premostitev težav v kmetijstvu. Slovenija je v okviru tega prejela okoli 1,4 milijona evrov.
Evropska komisija je prepoznala resnost in trajnost krize in si prizadeva odigrati svojo vlogo pri omilitvi pritiska na evropske kmete, je ob prihodu na srečanje dejal Hogan. Komisar je pri tem napovedal predstavitev svežnja ukrepov za podporo sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela.
Francoski kmetijski minister Stephane Le Foll, ki se je konec prejšnjega tedna na to temo v Sloveniji pogovarjal tudi s slovenskim ministrom, je ponovno v ospredje postavil nujnost sprejetja ukrepov, s katerimi bi stabilizirali in zmanjšali proizvodnjo v sektorjih, ki se že dlje časa soočajo s težavami, med drugim mleka. O tem je sicer že govoril z vrsto držav članic kot tudi z nizozemskim predsedstvom in evropsko komisijo, zato pričakuje, da bodo našli skupno rešitev.
Francija je za omejitev proizvodnje mleka in svinjine
Francija je glavna zagovornica ukrepov za omejitev proizvodnje zlasti v sektorju mleka in svinjskega mesa, ki sta v sedanji krizi v kmetijstvu najbolj na udaru. Francoske predloge glede reševanje krize podpira tudi Slovenija.
Minister Židan je s francoskim kolegom še v četrtek usklajeval stališča na Brdu pri Kranju. Pred današnjim zasedanjem v Bruslju pa se je v iskanju podpore in pripravi skupnih stališč sestal tudi s kolegi iz držav višegrajske četverice (Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska) ter Bolgarije in Romunije, navzoča sta bila še ministra Avstrije in Francije.
Ugotovili so, da tudi v tej skupini obstaja široka podpora za nadaljevanje že sprejetih ukrepov varnostne mreže ter določene spremembe teh ukrepov. Zlasti povečanje količin za intervencijski odkup posnetega mleka v prahu ter masla po določni intervencijski ceni so podprle vse prisotne države.
Podprli so tudi uporabo določb člena enotne skupne ureditve trgov, na podlagi katere bi lahko omogočili pridelovalcem, predelovalcem, organizacijam pridelovalcev, medpanožnim organizacijam ter zadrugam, da bi sprejemali prostovoljne dogovore glede upravljanja proizvodnje, zlasti pri mleku. Francija, Avstrija, Bolgarija in Slovenija so v zvezi s tem tudi zahtevale, da se za takšen ukrep zagotovijo EU-sredstva in da se breme takih dogovorov ne preloži na države.
Za področje prašičjega mesa so se vsi zavzeli za ponovno odprtje sheme za zasebno skladiščenje. Poljska pa je tudi poudarila, da se v okviru možnosti uporabi izvozne spodbude, kar pa druge države niso podprle. Kot so sporočili s slovenskega ministrstva, pa so prisotne države podprle predlog Slovenije, da je treba v okviru podpor za sadje in zelenjavo zagotoviti možnost izvajanja za države članice, tudi tiste, kjer nimajo organizacij proizvajalcev temveč zadruge.
Prav tako so podprle pobudo, da se resno prouči možnost označevanja obvezne navedbe porekla surovin, zlasti mleka. Vsi navzoči so se tudi strinjali, da je izredno pomembno, da se na zasedanju sveta EU dosežejo konkretne odločitve, ki bodo dale jasen signal, da se Evropa zna ustrezno odzivati in najti rešitve za krizne razmere.
