Tiskane izdaje
Ljubljana – Nastajanje podjetja Slovenski državni gozdovi, d. o. o., spreminja delovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bo moral po oddelitvi gozdarskega dela in prenosu njegovega delovanja na novo državno podjetje poskrbeti tudi za svojo reorganizacijo.
Kaj vse zdaj počno in kako bo po 1. juliju, ko gozdovi ne bodo več njihova skrb, je v pogovoru za Delo razkrivala direktorica Irena Šinko.
Imate zaradi uresničevanja zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi veliko dodatnega dela?
Pripraviti smo morali program prenosa dela in smo ga že, pripravljamo pa tudi delitveno bilanco. Poleg tega smo morali pripraviti tudi javna naročila za izvajanje del v gozdovih v drugi polovici leta 2016.
Koliko ljudi je zdaj zaposlenih na skladu in koliko jih bo po novem?
Zdaj nas je 106, po opravljenem prenosu na novo družbo za upravljanje državnih gozdov jih bo 38 manj.
S 1. julijem 2016 se bo končala vaša odgovornost za državne gozdove, pa bodo do takrat izpeljani vsi potrebni razpisi in bo oddano delo do konca leta?
Tisto, kar je bilo skladu naročeno in za kar je sklenil pogodbo z novo družbo, je narejeno in razpisi so že objavljeni na evropskem portalu in razpisna dokumentacija na naši spletni strani. Po poteku prvega dela razpisa bo sklad izbral izvajalce za začetno obdobje po izteku koncesij.
So že kakšni odzivi, je zanimanje?
Zanimanje je veliko.
Koliko bo na izbiro izvajalcev vplivalo dogajanje z GG Postojna in podjetjem Marof v Loški dolini?
V tem primeru morajo organi, ki vodijo postopke, opraviti svoje delo. Sicer pa je treba počakati, da se izteče rok razpisa, in bomo videli, kdo bo kandidiral v katerih sklopih.
V kaj se bo usmerilo delovanje sklada po 1. juliju, kakšne bodo prioritete?
Sklad se bo osredotočil na gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki jih že upravlja, in ostalimi zemljišči, ki ostanejo skladu. Predvsem bomo morali iz tega naslova pridobiti čim večje prihodke. Poskrbeli bomo za zemljišča, ki še niso dana v zakup, in zemljišča, ki jih je možno usposobiti za kmetijsko proizvodnjo, in iz tega naslova pridobivati prihodke.
Kolikšne pa so zdaj te površine?
Po dejanski rabi sklad gospodari z 59.168 hektari kmetijskih zemljišč, od tega je okrog 26.000 hektarov njiv, 6000 hektarov trajnih nasadov, 19.000 travnikov in 8000 ostalih zemljišč, to so zaraščena, neobdelana zemljišča, zemljišča porasla z gozdnim drevjem. Ta bodo po usposobitvi primerna za kmetijsko proizvodnjo, zlasti v delu, kjer so površine večje in kjer je gospodarjenje ekonomsko upravičeno.
Koliko so se v zadnjih letih spreminjale kmetijske površine, s katerimi gospodarite?
Površine sklada so se predvsem zmanjševale, in sicer predvsem zaradi prenosov in zaradi izvajanja postopkov denacionalizacije. V denacionalizacijskih postopkih je bilo od leta 1996 do 2015 vrnjenih 157.015 hektarov zemljišč. Od tega je bilo kmetijskih zemljišč 52.946, gozdov 92.628, ostalih zemljišč pa 11.387 hektarov. Medtem ko je bilo v tem času kupljenih 4600 hektarov kmetijskih zemljišč, 7900 hektarov gozdov, torej skupaj 12.500 hektarov, kar je bistveno manj, kot je bilo v tem obdobju odtujenih.
Kakšna pa je kakovost teh zemljišč, oddanih in odkupljenih?
V denacionalizaciji se je vračalo predvsem tisto, kar je bilo odvzeto, in to so pač določene vinogradniške površine, pa najboljše njivske površine ... Kakovost je različna, odvisno od območja, kjer je to bilo. Pri nakupih se je sklad potegoval za veliko prodajanega, ampak je problem, ker je sklad vedno šele na sedmem mestu in potem velikokrat izvisi, kar je zlasti skrb zbujajoče v desetkilometrskem pasu ob meji. To se nam velikokrat dogaja v Apaški dolini, kjer zemljišča kupujejo tujci oz. državljani EU. Sicer pa kupimo tisto, kar je primerno za obdelavo in za oddajo v zakup.
Sklad tudi prodaja zemljišča?
Tudi, vendar v manjšem obsegu. Tista zemljišča, ki so dislocirana, ki niso primerna za kmetijsko proizvodnjo oz. v bližini zemljišč, kjer je predvidena sprememba v bolj urbanem okolju ali pa združitev urbanih zemljišč.
Prvovrstnih kmetijskih zemljišč torej ne prodajate?
Ne, ne prodajamo. Delamo na tem, da bi bilo deset odstotkov vseh zemljišč v državni lasti. Trenutno jih imamo nekaj manj kot devet odstotkov.
Sprašujem zato, ker se je pri prodaji Agroindove vinske kleti v Vipavi, kot mi je znano, za nakup zanimal avstrijski kupec, ki je pogojeval nakup tudi z nakupom vinogradov na zemljiščih v državni lasti, pa to ni bilo mogoče?
Sklad kmetijskih zemljišč v takem obsegu ne prodaja. V naši strategiji je zapisano, da zemljišč v kompleksih, ki so večja od pet hektarov, ne prodajamo. Naš interes je, da je treba z državnimi zemljišči gospodariti in jih ne odtujevati.
O avstrijskem kupcu, ki je imel, pravijo, resen namen rešiti vipavsko klet in gospodariti z njo, bil je pripravljen vlagati tudi v vinograde, je bil 20-letni zakup prekratek. Ali tudi v primeru večmilijonske naložbe in širšega interesa za obstoj kleti sklad ni pripravljen na prodajo?
V vsakem primeru je to vprašanje, ko bi bila potrebna strateška odločitev, vendar menim, da ni nobena težava tudi za podaljšanje zakupne dobe za čas amortizacije trajnih nasadov. Tudi pri ostalih zakupnikih, kjer je bil takšen interes, smo podaljšali zakupno dobo.
Tako ne more biti razlog, da nekdo pogojuje nakup obrata z nakupom zemlje. Zato je vprašanje, kakšen je interes, zakaj želi dobiti zemljišča. V konkretnem primeru je odločitev taka, da je primernejša podaljšana zakupna doba. Odvisno od trajnih nasadov, lahko je to na 25, 30, pa tudi 40 let.
V omenjenem primeru naj bi bil kupec zainteresiran vsaj za 50-letni zakup.
Če bi bilo to dokazano, verjetno sklad ne bi oviral, da bi podaljšali zakupno pogodbo.
Se je kdo z vami o tem konkretno pogovarjal?
Ne, nihče. Za te informacije nismo izvedeli in jih zato tudi ne morem komentirati.
Morda tega potencialnega kupca že prodajalci niso seznanili s to možnostjo in je odstopil od namere za nakup kleti, ki je bila prodana ukrajinskim lastnikom in ji ne kaže najbolje.
No, za zdaj imajo lastnika, njihov predstavnik je bil pri nas na
Vas je prepričal?
Prepričal me ni. Podal je prve informacije, ki jih je imel o tem konkretnem primeru. Bomo pa videli, kako se bo obnašal kot poslovni partner že v letu 2016.
Če bi se še kdaj v prihodnosti zgodilo kaj podobnega kot v Vipavi, bi se na skladu pogovarjali o večdesetletnem zakupu?
Če bi bili trdni dokazi, da ima kupec resne namene, potem ne vidim ovire. Ampak bi nas moral res prepričati.
Kako bo po novem gospodaril sklad glede na manjše finančne prilive in kako bo s poplačili odškodnin denacionalizacijskih upravičencev?
Sklad bo izgubil okrog 75 odstotkov zemljišč in okrog 69 odstotkov prihodkov, ki jih je dosegel v preteklem letu. Glede na to lahko računamo, da bodo prihodki sklada v prihodnjih letih 10 milijonov ali pa manj in s temi prihodki vseh obveznosti iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenega premoženja ne bo mogel pokrivati. Tako bomo že letos načrtovali proračunska sredstva za pokrivanje teh obveznosti iz gozdnega sklada.
Na to ste opozarjali že ob sprejemanju zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, zdaj je torej to vprašanje rešeno?
Vprašanje bo vsekakor rešeno, ko bo prišlo do prvega takega izplačila, in bomo videli, kako bo z izplačilom iz proračunskih sredstev.
Zneski za odškodnine so pa visoki?
Visoki. Po zadnjih podatkih, ki jih imamo, je odprtih 34 zahtevkov v skupni vrednosti 36.660.341 evrov, od tega je 13 zunajsodnih v znesku 13.513.796 in 21 sodnih v višini 30.146.545 evrov, skupaj torej več kot 36 milijonov evrov.
Koliko je to nad prilivi in finančno sposobnostjo sklada?
To je kar precej nad prilivi, odvisno pa, kdaj in kako se bodo ti zahtevki realizirali.
Kaj pomeni, če se vam zgodi izplačilo 13 milijonov evrov v enem letu?
Za zdaj je še možno, da sklad ta znesek plača brez problemov, kako bo za naprej, pa ne vemo.
Računate torej na podporo resornega ministra in vlade, da bo v proračunu zagotovljenega dovolj denarja?
Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti predvideva v enem izmed členov, da je gozdni sklad namenjen tudi za pokrivanje teh obveznosti.
Se lahko zgodi, da bo večji del tega denarja šel za poplačila in ga bo manj za gospodarjenje z državnimi gozdovi?
To je namenski denar v proračunu, drugo pa je denar, s katerim bo novoustanovljena družba gospodarila v okviru svojih možnosti.
Torej bodo v vsakem primeru težave tudi zaradi nedokončane denacionalizacije?
Verjetno res.
V kolikšnem času računate, da bi se lahko končali ti postopki in poplačila odškodnin?
Še nekaj večjih zahtevkov je, kjer je predvideno vračanje v naravi. Kdaj bodo končani, ni odvisno od sklada, ker je ta samo zavezanec, ampak od organov, ki vodijo postopke. Treba pa je vedeti, da ostajajo najtežji zahtevki, zato bo verjetno še kar precej časa za dokazovanje na eni in drugi strani.
Kaj je po več kot dveh desetletjih denacionalizacije še odprto?
Odprto je še vračanje v naravi v Triglavskem narodnem parku, pa še nekaj drugih večjih zahtevkov, ki so jih upravni organi končali, vendar so se zdaj ponovno pojavili na sodiščih po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Odprti so tudi nekateri zahtevki, ki so bili končani, pa so ponovno prišli v reševanje na prvo stopnjo glede na odločitve instančnih organov.
Kdo so največji upravičenci, ki še čakajo na rešitve?
Med njimi je tudi Nadškofija Ljubljana, ostalo pa so več ali manj fizične osebe. Gre za vračila v naravi in za odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, kjer 80 odstotkov teh zahtevkov odpade na ljubljansko nadškofijo.
Torej še ni pričakovati, da bi se vaše delo v tej zvezi končalo v letu, dveh?
Verjetno ne. Sklad je tudi po novem zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi dolžan končati denacionalizacijske postopke, vsa denacionalizacija torej ostaja na skladu.
