Tiskane izdaje
Lansko leto so kmetijstvo in gozdarstvo zaznamovale naravne nesreče in ker ne gre računati, da jih bo v prihodnosti manj - zaradi podnebnega segrevanja prej več - država njihovih posledic ne bo več mogla reševati posamično, temveč s sistemsko, zlasti z zagotavljanjem sredstev za oroševalno-namakalne sisteme in zaščitne mreže proti toči, meni predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič. Na pobudo KGZS in drugih organizacij bo predvidoma marca objavljen razpis za nepovratna sredstva za prilagoditev kmetijskega sektorja na podnebne spremembe, njihova višina bo znašala do 70 odstotkov vrednosti investicije.
Zbornica je tudi uspela doseči povečanje sredstev zavarovalnih premij za kmetijsko proizvodnjo, ki po besedah Zupančiča kmetom omogočajo najhitrejšo povrnitev stroškov škode zaradi naravnih nesreč.
Posodobitev službe kmetijskega svetovanja
Sprejetje spremembe zakona o kmetijstvu konec lanskega leta je Zbornici prineslo zakonsko dodelitev javne službe kmetijskega svetovanja, ki jo je sicer opravljala že zadnjih 26 let. Koncesija se je začela izvajati prvega januarja letos in je podeljena za obdobje sedmih let. Zbornica je v ta namen prilagodila organizacijsko strukturo službe kmetijskega svetovanja, eden od delov te prilagoditve je tudi večji poudarek ekološkemu kmetovanju. Število specialistov za ekološko kmetijstvo se bo s treh - od skupno nekaj manj kot 300 - do konca leta povečalo na osem, je napovedal direktor KGZS Branko Ravnik. Lani je bila izvedena serija usposabljanj iz vsebin ekološkega kmetovanja, več svetovalcev se je tudi vključilo v pridobivanje mednarodnega certifikata za svetovanje v biodinamičnem kmetovanju Demeter.
Sam razvoj kmetijskega svetovanja bo šel v smeri svetovanja v obliki panožnih krožkov, ki bodo v prihodnosti postali ena ključnih oblik prenosa znanja. Ne glede na posamezna nezadovoljstva je kmetijskosvetovalna služba tisti naslov, na katerem lahko kmetje dobijo največ informacij, po nasvet nanjo se lahko obrnejo tudi vrtičkarji, je poudaril Zupančič.
Uslišane in neuslišane pripombe
Zbornici je v lanskem letu uspelo uveljaviti izjemo v zakonu o davčnem potrjevanju računov, ki kmetom tudi v prihodnje omogoča uporabo vezane knjige računov, ni pa bila uspešna s pripombami na zakon o množičnem vrednotenju in obdavčitvi nepremičnin. Model vrednotenja po besedah Zupančiča nerealno ocenjuje vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zato je zbornica zahtevala, da se pri določanju njihove vrednosti upošteva dejanska, ne namenska raba nepremičnin. Na geodetski upravi že opravljajo usklajevanja zemljišč po novem zakonu. Marsikateremu kmetu se bo vrednost zemljišč spremenila, enemu navzgor, drugemu navzdol, ocenjuje Zupančič.
Prav tako niso bile uslišane zahteve KGZS za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zato si še naprej prizadeva za čimprejšnjo vzpostavitev trajno varovanih zemljišč. »Ne glede na to, da je treba razvijati gospodarstvo, je najbolj okrnjena na površini kmet zemljišč na preb. Imamo najmanj, v zadnjih 25 letih smo izgubili več kot 70.000 hektarjev. V prihodnosti jih bodo ogrozile tudi podnebne spremembe,« je opozoril Cvetko Zupančič.
Divjad in zveri naj se zredčijo na stanje leta 1990
Glede upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi v zbornici menijo, da je stanje nevzdržno. »Divjad in zveri otežujejo ali celo onemogočajo kmetovanje, preštevilna divjad ponekod popolnoma onemogoča pomlajevanje gozdov«, zato si prizadevajo za zmanjšanje števila živali na raven iz leta 1990. Takrat je bilo po mnenju Zupančiča stanje popolnoma zadovoljivo glede na število po drugi svetovni vojni. Stališče naravovarstvenikov za tisto obdobje glede volkov pa je, da so bili takrat na robu izumrtja. Zupančič trdi, da kmetje nikoli niso nasprotovali divjadi in velikim zverem, temveč z njimi sobivajo. »Zahtevamo le, da se njihovo število omeji na vzdržno raven. V trnovskih gozdovih nikoli ni bilo zveri, zdaj so tam trije tropi volkov, kmetje dnevno poročajo o škodah ter opuščanju ovčereje in govedoreje,« je navedel primer.
Razprave o prihodnji kmetijski politiki
Delo zbornice v letošnjem letu bodo zaznamovale razprave o skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki so že stekle. »Nismo povsem zadovoljni s kmetijsko politiko, kot smo jo imeli v obdobju 2014-2020. Prihodnja bi lahko prinesla nekaj manj denarja za kmetijstvo zaradi brexita. A kar bo onemogočila Evropa, bo morala nadomestiti država,« je bil v pričakovanjih jasen Zupančič.
Zbornica bo aktivno spodbujala slovensko pridelavo in predelavo, kratke verige (prodaja na kmetiji, tržnicah, javnih zavodih) in ekološko pridelavo, ki lokalnim kmetom omogočajo višjo ceno njihovih izdelkov. Pripravila pa je tudi že svoj predlog zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki po njenem neenako obravnava pravne in fizične osebe v primeru zakupa državnih zemljišč. V primeru menjave lastništva gospodarskih družb se zakupne pogodbe prenašajo naprej, medtem ko v primeru fizičnih oseb pogodbe prenehajo veljati in gredo zemljišča »na oglasno desko«. Izjemi sta le smrt zakupnika in predaja kmetije mlademu prevzemniku. Uveljavitev predloga zbornice bi po mnenju Branka Ravnika preprečila tajkunizacijo dela kmetijstva.
