Kmetijstvo bo moralo postati še bolj trajnostno

Slovenija še brez uradnega stališča, zavzemala pa se bo za ohranitev plačil za območja z omejenimi dejavniki.
Objavljeno
01. februar 2018 17.25
LJUBLJANA SLOVENIJA 18.6.2012 MNENJA / SP pridelava soncnicnega olja FOTO JOZE SUHADOLNIK
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Kakšno kmetijstvo bomo imeli po letu 2020, ko se izteče zdajšnji finančni okvir skupne kmetijske politike, bo močno odvisno od količine denarja, ki bo sektorju odmerjen v večletnem finančnem načrtu EU. Pogajanja o njem še potekajo.

Pritiski na zniževanje sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP) so zelo veliki, tako zaradi izpada prilivov zaradi brexita kakor zaradi pričakovanj, da bo prihodnji evropski proračun namenjen reševanju novih izzivov na področju migracij ter skupne varnostne politike. Slovenska vlada je že sprejela uradno izhodišče za pogajanja o prihodnjem finančnem okviru, v katerem se zavzema, da se sredstva za kmetijstvo ohranijo v zdajšnjem obsegu, je na javni predstavitvi sporočila evropske komisije o prihodnosti SKP po letu 2020 povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Tudi evropsko kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi: podnebnimi spremembami, nihanji cen na kmetijskih trgih, izzivi, povezanimi z globalizacijo in političnimi razmerami, vse večjimi pričakovanji potrošnikov glede varne in kakovostne hrane in dobrobiti živali ter prizadevanji za bolj trajnostno kmetijstvo.

Dokument o prihodnosti kmetijstva in prehrane, ki ga je komisija objavila 29. novembra lani, navaja, da zdajšnja SKP učinkovito naslavlja te izzive, vseeno pa bi bilo rezultate mogoče še izboljšati. »Kmetijstvo bo moralo postati še bolj trajnostno, odporno, tudi na krizne razmere, ter zagotavljati boljše prihodke za življenje kmetov,« je nove naloge prihodnje SKP povzel Židan.

Financiranje naj ostane v pristojnosti komisije

Slovenija uradnega stališča do sporočila komisije še ni izdelala. To bo storila po opravljenem javnem posvetovanju, uvod v katerega sta bili prav javna predstavitev sporočila in okrogla miza, na kateri so bile podane prve ocene predlaganih sprememb in njihov pomen za razvoj slovenskega kmetijstva, kmeta in širšo javnost. Februarja pa se bodo zvrstili še drugi dogodki, ki bodo omogočili bolj poglobljeno izmenjavo stališč z nevladnimi organizacijami.

Židan je v uvodnem govoru podal nekaj slovenskih stališč do predlogov iz sporočila komisije. Nov izvedbeni model, ki daje državam članicam več svobode pri oblikovanju in izvedbi ukrepov SKP, je ocenil kot priložnost, da se po letu 2020 v Sloveniji izvaja še bolj našim razmeram in potrebam prilagojena kmetijska politika. Ne sme pa se ta model sprevreči v renacionalizacijo kmetijske politike, ki bi na države prenesla tudi odgovornost za financiranje kmetijske politike.

»Takšne želje bi pripeljale do neenakopravnega položaja kmetov v EU,« saj imajo nekatere države zelo močne, druge pa šibke proračune. »Če bi se financiranje kmetijske politike preneslo na države, bi bili ukrepi med državami zelo različni. To ne bi bil več enotni kmetijski in evropski prostor,« je opozoril.

Izdatna podpora okoljskih ukrepov

V interesu Slovenije je, da bo prihodnja SKP omogočala ohranjanje kmetijske proizvodnje na območjih, kjer je težko kmetovati. Slovenija ima kar 75 odstotkov območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Dodatno financiranje kmetijske proizvodnje na teh območjih po besedah kmetijskega ministra pomeni ohranjanje kmetij in vzdrževanje kulturne krajine.

V interesu naše države je tudi močno financiranje okoljskih ukrepov. Na kmetijskem ministrstvu se zavedajo, da so ti ukrepi za kmete dodatno breme, ki ga k večinoma prostovoljno prevzamejo. Učinki okoljskih ukrepov za varovanje pitne vode so po besedah Židana zelo dobri, izboljšati pa bo treba učinke ukrepov za varovanje habitatov in kmetijskih zemljišč. Slovenija bo tudi v prihodnje zagovarjala močne ukrepe za dodatno podporo mladim kmetom in sofinancirala ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam.

»Država ima dolžnost zagotoviti dodatna sredstva, da bo to prilagajanje lažje. Le to bo omogočalo vzpostavitev odpornejšega kmetijstva,« je dejal Židan.

Zakonodajni predlogi konec maja

Sporočilo o prihodnosti kmetijstva in prehrane je komisija izdelala opirajoč se na rezultate trimesečnega javnega posvetovanja, v katerem je prejela 322.000 predlogov in pripomb. 26-stranski dokument po besedah Branke Tome z Generalnega direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji »prispeva k razmisleku in predlaga, kako narediti skupno kmetijsko politiko pametnejšo, sodobnejšo in trajnejšo. Izzivi so skupni vsem državam članicam EU, implementacija pa je odvisna od razmer v posamezni državi.«

Komisija trenutno pripravlja zakonodajne predloge in oceno učinkov prihodnje SKP. Predstavila jih bo konec maja oziroma v začetku junija, prav takrat pa je predvidena tudi objava predloga evropskega proračuna, ki bo jasneje razkril, koliko denarja bo na voljo kmetijstvu po letu 2020.