Tiskane izdaje
Direktor sklada Velislav Žvipelj je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so razpisi sicer odprti že nekaj časa, a se je nanje še vedno mogoče prijaviti.
Razpis za dodeljevanje investicijskih posojil kmetijskim in gozdarskim projektom s skupno dva milijona razpoložljivih sredstev je namenjen spodbujanju začetnih projektov na področju primarne kmetijske pridelave, vključno z namakalnimi sistemi, projektov kmetijske predelave in trženja ter spodbujanju gozdarskih projektov.
Prijave do sredine decembra
Kot je pojasnila projektna vodja v sektorju za izvajanje spodbud Tjaša Kariš, lahko vlagatelj pridobi posojilo v višini do 100 odstotkov upravičene vrednosti projekta, vendar največ 500.000 evrov in ne manj kot 5000 evrov. Kmetijska gospodarstva na območju občin Pesnica in Šentilj, ki jih je konec avgusta prizadelo neurje s točo, so upravičena do še posebej ugodnih posojilnih pogojev in do največ dveletnega moratorija na odplačevanje glavnice. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najdlje do 15. decembra.
Žvipelj je kot eno glavnih prednosti tega paketa posojil izpostavil možnost njihove uporabe za nakupe kmetijskih in gozdnih zemljišč. "To je kategorija, ki ni bila izpogajana ob vstopu Slovenije v EU, zato je s sredstvi, ki vsebujejo državno pomoč, ne smemo podpirati. Zato smo vpeljali tudi kredite brez državne pomoči, ki pa so še vedno bistveno cenejši od komercialnih," je pojasnil.
Vloge za premostitveno financiranje do 31.1.2017
Razpis za predfinanciranje projektov kmetijskih gospodarstev z že odobrenimi evropskimi sredstvi je po besedah Butove namenjen premostitvenemu financiranju. Nekatera kmetijska gospodarstva imajo evropska sredstva namreč že odobrena, a jih še niso prejela.
Kmetija lahko zaprosi za posojilo v višini do 80 odstotkov pogodbene vrednosti odobrenih evropskih sredstev, vendar največ 100.000 evrov in ne manj kot 5000 evrov. Javni razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najdlje do 31. januarja prihodnje leto.
Tretji razpis sledi opažanjem sklada, da kmetje po močnem padcu odkupne cene mleka potrebujejo pomoč. Kot je poudaril Žvipelj, sklad na odkupne cene pač nima vpliva, lahko pa omili finančne obveznosti kmetov. Poenostavljeno povedano gre po Žvipljevih besedah za to, da kmetje dražje komercialne kredite zamenjajo s skladovimi, ki so "tradicionalno najcenejši".
Žvipelj je še pojasnil, da je investicijska sredstva mogoče kombinirati tudi z nepovratnimi. Ali bodo razpisana sredstva dovolj, bo po njegovih besedah pokazal čas, vse potencialne upravičence pa je pozval, naj se obrnejo na sklad, kjer jim bodo lahko individualno pomagali pri prijavi.
