Tiskane izdaje
Ljubljana − Kranjska klobasa je postala naslednji slovenski kmetijski proizvod z zaščito na ravni Evropske unije. Evropska komisija je odobrila vpis kranjske klobase v register zaščitenih geografskih označb (ZGO) in jo tako dodala na seznam več kot 1200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU.
Za Slovenijo je to enajsta zaščitena geografska označba na ravni EU. Skupno je z označbami kakovosti EU (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost) zdaj zaščitenih dvaindvajset kmetijskih proizvodov iz Slovenije.
Kranjska klobasa je poltrajna mesna klobasa iz nasoljenega grobo zmletega svinjskega mesa in čvrste hrbtne slanine, dopolnjena z aromo česna, popra in dima. Pred serviranjem se samo pogreje v vroči vodi in tako dobi specifično, vendar sočno in hrustljavo teksturo.
Geografska označba označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem.
Od pobude GIZ kranjska klobasa...
Zaščita kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, je za Slovenijo izjemen uspeh, poudarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na ministrstvo vložil GIZ kranjska klobasa.
Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja izven tega geografskega območja. Ministrstvo je kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo.
Marca 2009 je resorno ministrstvo vlogo za registracijo kranjske klobase na ravni EU posredovalo v presojo evropski komisiji. Aprila 2010 je komisija na ministrstvo poslala dopis, v katerem je menila, da vloga ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje s področja zaščit kmetijskih pridelkov in živil, »ker geografsko območje ne ustreza regiji iz imena, ker vloga ne vsebuje ustreznih dokazil, da se proizvod po sestavinah ali proizvodnem postopku razlikuje od ostalih podobnih proizvodov in ni ustreznih dokazil o slovesu proizvoda«, in da bo zato vlogo za zaščito kranjske klobase zavrnila.
V nadaljevanje je Slovenija je evropski komisiji uspela dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina (dežela) znotraj Habsburške monarhije, prav tako pa je evropski komisiji poslala tudi dokaze o specifičnosti proizvoda ter veliko pisnih dokazil o slovesu kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, ki sega od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes.
Komisija je menila, da je utemeljitev ustrezna in je 18. 2. 2012 v uradnem listu Evropske unije objavila povzetek vloge za kranjsko klobaso. Skladno z evropsko zakonodajo so lahko v roku šestih mesecev od dneva objave, ostale države članice in tretje države utemeljeno ugovarjale na objavljeno vlogo. Na slovensko vlogo so ugovarjale Avstrija, Nemčija in Hrvaška.
... do dokazovanja pravice do zaščite
V času pogajanj sta Avstrija in Nemčija Sloveniji dokazali, da pri njih izraz »krainer« pomeni generično poimenovanje za vrsto klobase (proizvajajo pet vrst klobas, ki vsebujejo ime »krainer«) ter da njihovi potrošniki izraza »Krainer« ne povezujejo s Kranjsko oziroma Kranjsko klobaso, zato se je Slovenija z Avstrijo in Nemčijo dogovorila, da jim bo še naprej omogočena uporaba imen »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«.
Hrvaška je od Slovenije zahtevala, da ji, prav tako kot Avstriji in Nemčiji, še naprej dovoli neomejeno uporabo izraza »kranjska kobasica« ali »klasična kranjska kobasica«. Ker se Slovenija se s tem predlogom ni strinjala, dogovor med Hrvaško in Slovenijo ni bil sklenjen.
Vlogo za zaščito Kranjske klobase je zato ponovno proučila Evropska komisija, ki je glede na prejete ugovore Hrvaške, Avstrije in Nemčije, Sloveniji predlagala, da se Kranjska klobasa zaščiti kot zajamčena tradicionalna posebnost. To bi pomenilo, da geografsko območje za proizvodnjo kranjske klobase ne bi bilo omejeno (proizvajala bi se lahko kjerkoli), vendar bi se pri tem morala upoštevati predpisana receptura in postopek. Evropska komisija je svojo odločitev utemeljevala s tem, da bi lahko bilo ime kranjska klobasa generično, saj je bila kranjska klobasa že od leta 1974 v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji predpisana s pravilnikom, kasneje do leta 2008 tudi v slovenskem pravilniku, proizvodnja »kranjske kobasice« pa je še vedno predpisana v hrvaškem pravilniku, prav tako pa jo pod imenom »Krainer« še vedno predpisujejo tudi avstrijski in nemški predpisi.
Slovenija se s tem predlogom Komisije ni strinjala, zato je Komisija od Slovenije zahtevala dokazila, da se kranjska klobasa še danes na Hrvaškem povezuje s Slovenijo ter da sloves kranjske klobase ne izhaja iz časov, ko je bila predpisana v različnih pravilnikih. Slovenija je Evropski komisiji uspela dokazati, da se kranjska klobasa tudi izven meja Slovenije pojmuje kot slovenski proizvod ter da njen sloves dejansko izhaja že iz druge polovice 18. stoletja.
Kompromisna rešitev
Z objavo registracije kranjska klobase je evropska komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem je avstrijskim in nemškim proizvajalcem še naprej omogočena uporaba imen »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«, medtem ko je določeno 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza »kranjska« oziroma »kranjska kobasica«.
Prehodna obdobja in pogoje zanje določa že evropska zakonodaja s področja zaščit kmetijskih proizvodov in živil, zato niso vsebina pogajanj med državami. Predpisani pogoji za določitev 15 letnega prehodnega obdobja so, da se je nek proizvod pod določenim imenom proizvajal že 25 let pred vložitvijo vloge za zaščito na evropsko komisijo in da uporaba te označbe (imena) v nobenem trenutku ni imela namena izkoriščati slovesa registriranega imena. Vsem tem pogojem so zadostili hrvaški proizvajalci »kranjske kobasice«, zato komisija glede prehodnega obdobja ni mogla drugače odločiti.
Hrvaška imena kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime "kranjska kobasica" pa torej lahko uporablja največ 15 let, pri tem pa mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla (Hrvaška). Po izteku tega prehodnega obdobja hrvaški proizvajalci za svoje proizvode tudi imena »kranjska kobasica« ali »kranjska« ne smejo več uporabljati.
