Tiskane izdaje
Lukovica – Po katastrofalni lanski letini, ko so pridelali manj kot 500 ton medu, so letos čebelarji bolj zadovoljni, saj jim je vreme v času pašne sezone čebel bolj naklonjeno. Tako bo letošnja letina medu boljša kot lani, a kljub temu povprečna.
Ciklična obdobja toplega vremena, skoraj suše, nato pa teden dni hladnega vremena in dežja ne koristijo medenju, zato je letina povprečna. V Sloveniji imamo več kot 10.000 čebelarjev, ki bodo letos pridelali okoli 2000 ton medu, to je manj, kot ga potrebujemo. Povprečna letna poraba na prebivalca je malo več kot dva kilograma medu.
Dobra cvetlična paša
Aktivna čebelarska sezona pridobivanja medu traja od konca aprila do konca junija. Preostale mesece pa čebelarji pripravljajo čebele na pašno sezono. V Sloveniji pridelujemo cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev, gozdni, smrekov, hojev med in med oljne ogrščice. »Nemogoče je, da bi vsako leto pridelali vse sorte v zadostnih količinah. Veseli smo, če vsaj večina paš nekaj da. Tako smo imeli letos dokaj dobro cvetlično pašo,« razlaga vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja pri Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) Jure Justinek.
Izostala je paša na oljni ogrščici, saj je zaradi poplav v Prekmurju, Pomurju in na jugu Slovenije kmetje niso mogli posejati. V času cvetenja akacije je bilo vreme ugodno za pašo, kazalo je dobro, nato pa se je vreme spremenilo, pravi Justinek. Paša na lipi in kostanju, ki je bila vsako leto kar zanesljiva, je letos zaostala, saj je v času cvetenja preveč deževalo.
Letos so bile večkrat tudi kraje panjev in čebeljih družin, predvsem tistih, ki jih čebelarji odpeljejo na rezervna stojišča. Marsikateri čebelar kraje ne prijavi, saj gre ponavadi za eno ali dve čebelji družini. Večinoma pa teh čebel ne dobijo nazaj.
Pomen zaščite kakovosti
Tajnik ČZS Anton Tomec je izpostavil, da je slovensko kmetijstvo in z njim čebelarstvo zelo izpostavljeno konkurenci blaga iz vsega sveta, pogosto tudi neznanega izvora in sporne kakovosti. Zato je po njegovih besedah uvajanje zaščitenih blagovnih znamk po evropskem načelu pomembno, saj zagotavljajo kakovost in sledljivost pridelkov. Slovenija ima tri zaščite medu: slovenski, kraški in kočevski med.
»Naša odgovornost je prepričevanje potrošnikov in proizvajalcev o pomenu teh zaščit. Pogrešamo pa bolj proaktivno vlogo države pri tem, da bi se do zaščitenih blagovnih znamk, ki imajo možnost ekonomskega preživetja, bolj opredelila,« meni Tomec in dodaja: »Nosilci zaščit smo preveč prepuščeni samim sebi.«
Za svetovni dan čebel
V ČZS se zavzemajo, da bi OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč pravi, da imajo veliko podporo čebelarjev iz tujine, od Grčije, ki je najbolj gosto poseljena s čebelami, do Belorusije in Rusije, v projekt so vključili tudi ministrstvo za zunanje zadeve, da po diplomatski poti poišče pot do OZN za uresničitev projekta.
»Pomembno je, da se na globalni ravni govori o čebelah, pomenu opraševanja in o tem, da so čebele indikator čistosti okolja,« pravi Noč in nadaljuje: »Vseeno mi je, koliko časa bo postopek trajal, pomembno je, da na pobudo Slovenije 20. maj postane svetovni dan čebel.« V tem vidi tudi dobro priložnost za slovensko gospodarstvo, zato bodo jeseni z gospodarskim in kmetijskim ministrstvom organizirali javno razpravo o tej temi.
Noč je še dejal, da imajo dobre odnose z državo in dobro sodelujejo z ministrstvi. Radi pa bi dokončali še nekaj poglavij. Za februar so razpisane tudi volitve za novega predsednika zveze, saj se Noču mandat izteka, kandidiral ne bo več.
