Majhno in razdrobljeno slovensko kmetijstvo je v podrejenem položaju

Gornja Radgona – Že 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra je z obljubo kmetom, da bo vlada kar se da dobro poskrbela zanje, v soboto odprl predsednik vlade Miro Cerar. Na sejmu, ki si ga bo mogoče ogledati do četrtka, sodeluje 1798 razstavljavcev iz 30 držav, razteza pa se na 70.800 kvadratnih metrih razstavišč in vzorčnih nasadov.

Razprave o kmetijski politiki in trenutnem položaju slovenskih kmetov so še kako potrebne, sta že ob odprtju opozorila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. V evropski kmetijski politiki, ki čedalje bolj postaja del tržnega gospodarstva, je namreč majhno in razdrobljeno slovensko kmetijstvo v podrejenem položaju oziroma evropska skupna kmetijska politika nanj vpliva bolj negativno kot pozitivno, je dejal Zupančič. Vrisk pa je opozoril, da so slovenski kmetje zaradi velikega padca odkupnih cen, ki so posledica evropskega embarga Rusiji, v katastrofalnem položaju, in to ne po lastni krivdi. Evropska unija, ki je s svojo politično odločitvijo o embargu povzročila to katastrofo, bo morala resno ukrepati, preden bo prepozno, ker bodo sicer mlajše generacije začele opuščati kmetovanje, je še povedal Vrisk.

Medena kraljica in reševanje gozdov

Tradicionalno je bilo včeraj ob sejemskem dnevu gozdarstva tudi 18. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, v ozadju dogajanja na tekmovališču pa je med zasebnimi lastniki gozdov odmevala nedavna izjava direktorja direktorata za gozdarstvo na MKGP Jošta Jakše, da bo država zaradi nevarnega širjenja podlubnikov morda dodatno posegla v lastninske pravice lastnikov gozdov.

Jakša je o tem za Delo pojasnil, da je po dosedanji zakonodaji proti nevestnim lastnikom gozdov, ki ne ukrepajo ob pojavu podlubnikov, mogoče z izvršbo ukrepati le tako, da se na njihove stroške odredi posek napadenih dreves in njihovo spravilo do gozdne ceste. »Les potem zato, ker je last lastnika gozda, ostane ob cesti in lahko še vedno ogroža okoliške gozdove. Zato bi s spremembo zakona radi dosegli, da bi v izvršbi lahko ta les tudi odpeljali in ga prodali, razliko med stroški del in prodajno ceno pa izplačali lastniku. Takšen poseg v lastnino bi bil seveda izjema v primerih, ko se lastnik gozda ne bi odzival na odločbe o sanitarnem poseku.«

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) Rajko Štefanič pa je pojasnil, da je lastnina gozda v Sloveniji že po obstoječi zakonodaji najbolj omejena in da država že zdaj močno posega v pravice lastnikov gozdov zaradi javnih funkcij gozdov. Po oceni ZLGS država posega celo preveč, zato je napoved novega poseganja v te pravice dvignila veliko prahu.

»Prek pravne službe KGZS bomo preverili, ali je uzakonitev te dodatne možnosti poseganja v pravice lastnikov gozdov res potrebna in ali za uspešnejše ukrepanje proti podlubnikom res ni dovolj obstoječa zakonodaja. Sam verjamem, da obstoječa določila zakona o gozdovih takšno ukrepanje omogočajo, le dosledno jih je treba izvajati.«

V okviru dneva čebelarjev so na sejmu za tretjo medeno kraljico Slovenije razglasili Matejo Šoštarič in predstavili pobudo Čebelarske zveze Slovenije, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.