Tiskane izdaje
Ljubljana – Poplava mleka na trgu in nizke odkupne cene so že več mesecev nočna mora evropskih kmetov in resornih ministrov, ki so konec vročega julija nazadnje dočakali predstavitev novega, 500 milijonov evrov vrednega svežnja ukrepov evropske komisije za blažitev krize v mlečnem sektorju. Ukrepe bi menda lahko začeli izvajati septembra.
Pomoč v mlečni krizi bo v letu dni prizadetim kmetom zaokrožena na milijardo evrov. Tokratni sveženj pomoči je razdeljen v dva dela: prvi v znesku 150 milijonov evrov je namenjen za zmanjšanje proizvodnje surovega mleka, drugi pa pomeni plačilo ovojnice posameznim državam v višini 350 milijonov evrov, kjer je Slovenija dobila skoraj 1,14 milijona evrov, ukrep pa omogoča stoodstotni dodatek držav članic.
Koliko denarne pomoči pride na posamezno državo, so izračunali na podlagi dveh meril. Prvi je padec cen mleka, drugi pa povečanje proizvodnje. Medtem ko padec cene mleka prinaša pozitivne točke, povečanje proizvodnje prinaša negativne, saj je to tudi eden od razlogov za nastale razmere.
Tako ni presenetljivo, da so ob skoraj 51-odstotnem padcu cen mleka v zadnjih dveh letih in ne več kot 1,6-odstotnem povečanju prireje dodelili v primerjavi z nami precej večjo pomoč Litvi (dobrih 13 milijonov evrov) ter Latviji in Estoniji, kjer so cene surovega mleka padle za več kot 46 odstotkov, prireja pa se je povečala za šest v Latviji in manj kot tri odstotke v Estoniji. Za primerjavo, v Sloveniji je bil v primerjalnem obdobju zabeležen 37-odstotni padec cene mleka, proizvodnja pa se je povečala za dobrih osem odstotkov.
Denar za zmanjševanje proizvodnje
Slovenija je po razdelilniku evropske komisije dobila za spoznanje manj kot ob prvi dodelitvi pomoči septembra lani (1,4 milijona evrov). Minister za kmetijstvo Dejan Židan je že napovedal, da bomo v Sloveniji ustrezno izkoristili finančno ovojnico in jo dopolnili z nacionalnimi sredstvi. To pomeni, da bi z novim svežnjem pomoči domačemu mlečnemu sektorju v resnici lahko zagotovili 2,28 milijona evrov.
Denar pa bo moral biti porabljen tako, da bo vsaj posredno pomenil zmanjševanje proizvodnje. Povedna sta podatka, da je Slovenija pri proizvodnji surovega mleka 120-odstotno samopreskrbna, v predelavi pa zaradi odprtosti trga samo še približno 60-odstotno.
»Slovenija se bo pri izkoriščanju pomoči osredotočila predvsem na dve vrsti kmetij. Prve so gorsko-hribovske kmetije, pri katerih si ne predstavljamo, da opustijo kmetovanje na območjih, kjer je težko kmetovati, in pustiti, da se zaraščajo, kar ni v interesu države. Druge pa so mlade in uspešne kmetije, ki so v zadnjih letih, večinoma tudi z javnim sofinanciranjem, investirale v nove tehnologije oziroma povečanje proizvodnje, ker je bila takšna usmeritev Evrope, Slovenije in naših strokovnih služb, zdaj pa ne morejo odplačevati posojil. Zato prosimo za fleksibilnost teh ukrepov, da bodo sprejemljivi za posebne razmere v Sloveniji,« je napovedal Židan.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
V pomoč domači mlečni proizvodnji so tudi ukrepi v Programu razvoja podeželja (PRP) s proizvodno vezanimi plačili za gorsko-hribovske kmetije (do 120 evrov za kravo mlekarico) in za dobrobit živali (54 evrov na glavo velike živali). Na ministrstvu si veliko obetajo tudi od izvajanja sheme Izbrana kakovost Slovenije in z njo navezanost slovenskih kupcev na slovenske živilske izdelke ter s tem tudi na domačo surovino.
Novi tržni prijemi
Kriza v mlekarstvu botruje tudi novim tržnim prijemom pri prodaji mlečnih izdelkov. Tako na prodajnih policah med pestro izbiro izdelkov velikih in malih predelovalcev mleka (pa ne le kravjega) iz Slovenije in vse močnejše konkurence iz tujine ne preseneča ponudba z oznakami eko, bio, brez GSO, brez laktoze, pa seneno mleko in izdelki iz njega ipd. Temu ustrezna mora biti že proizvodnja surovine, sicer se izdelki v prodaji ne smejo ponašati s sicer certificiranimi oznakami.
Nova tržna niša, ki je tudi zaradi višje cene postala izziv slovenskim hribovskim kmetom z mlečno proizvodnjo, je prav seneno mleko. To je mleko krav, krmljenih brez silaže, njihova hrana je predvsem seno in poleti paša oziroma sveža krma. Iz senenega mleka, ki je dobrega okusa in vonja, so narejeni odlični trdi siri.
