Tiskane izdaje
Da bo Slovenijo najverjetneje doletela omenjena kazen (vračilo predstavlja 25-odstotni delež izplačane pomoči po ukinitvi proizvodnje v ormoški tovarni), je znano že kar nekaj časa, ker so bile proizvodne zmogljivosti le delno odstranjene - ostala sta dva silosa za skladiščenje v nekdaj edini slovenski tovarni sladkorja, Tovarni sladkorja Ormož (TSO).
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je za ukrepe prestrukturiranja sladkorne industrje Tovarni sladkorja Ormož v letih 2008 in 2009 skupno izplačala 34,8 milijonov evrov sredstev. V TSO je bila v letu 2010 opravljena revizija evropske komisije, ki meni, da program ni bil ustrezno izveden, saj nista bila porušena silosa za shranjevanje sladkorja.
Neuspešno usklajevanje stališč
Slovenija se s stališčem evropskih revizorjev ni strinjala, saj je bila v Sloveniji predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Ohranitev delovanja pakirnice in silosov, ki so ves čas v uporabi, pa ni bila v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti.
Kljub dolgotrajnemu usklajevanju stališč med Slovenijo in evropsko komisijo, sta interpretaciji, ali silosi spadajo v proizvodne zmogljivosti ali ne, ostali različni.
Slovenija je zato zadevo v predložila v premislek spravnemu organu in v postopku poskušala uskladiti stališča Slovenije in komisije, s pisnimi in ustnimi stališči pa je aktivno sodelovala tudi v postopku pred sodiščem EU unije »v zadevi SFIR in drugi«, ko je zadevo obravnavalo v t.i. postopku predhodnega odločanja na zaprosilo italijanskega sodišča, ki je v primeru treh italijanskih tovarn sladkorja prosilo za razlago evropske zakonodaje v zvezi s pojmom »proizvodnih zmogljivosti«, ki morajo biti v primeru popolne odstranitve odstranjene za pridobitev celotne pomoči Evropske unije za prestrukturiranje sladkorne industrije.
Kaznovane tudi Italija, Francija in Madžarska?
V postopku SFIR so sodelovale še Francija, Italija in Madžarska, ki so v podobnem položaju kot Slovenija. Tudi od omenjenih držav bo komisija predvidoma terjala vračilo izplačanih sredsev za ukrepe prestrukturiranja sladkorne industrije, in sicer od Italije 90,5, od Francije 78,7 in od Madžarske 11,7 milijonov evrov.
Slovenija ima glede izračuna potrebnega vračila sredstev možnost spora pred Sodiščem EU v Luksemburgu, vendar sprožitev tega postopka ne bo zadržala izvršitve vračila pomoči, pravijo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Največ mora tokrat vrniti Grčija
Komisija poleg Slovenije vračilo neustrezno porabljenih sredstev za skupno kmetijsko politiko tokrat zahteva tudi od Grčije in Irske. Večji del 102 milijonskega vračila denarja v proračun EU bo zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju skupne kmetijske politike z 92 milijoni evrov morala prispevati Grčija, milijon evrov visoka kazen pa je doletela tudi Irsko. Države članice so odgovorne za izplačila in nadzor nad izdatki v okviru skupne kmetijske politike, komisija pa od njih zahteva pravilno uporabo sredstev iz skladov, so sporočili iz Bruslja. Grčija bo morala zaradi sodbe evropskega sodišča in dejstva, da je bil delež omenjenega zneska že vrnjen, dejansko vrniti v skupni proračun 66,79 milijona evrov.
