Mladi kmetje so vse bolj inovativni

Kmalu bo za nove ukrepe, tehnologije in prakse na voljo več kot osem milijonov evrov.

pet, 01.09.2017, 12:00

Gornja Radgona – Boštjan Kosec je prevzemnik družinske kmetije v Prlekiji, ki skupaj s partnersko kmetijo Zadravec precej izstopa iz slovenskega povprečja. Univerzitetni diplomirani gospodarski inženir gradbeništva z dodatno izbirno izobrazbo iz travništva je povprečno prleško kmetijo v desetih letih preobrazil v eno najperspektivnejših ekoloških živinorejskih kmetij na Štajerskem. Tako piše tudi v obrazložitvi njegove kandidature za najbolj inovativnega mladega kmeta za leto 2016.

Ali bo Boštjan res postal najinovativnejši mladi slovenski kmet za lansko leto, bo znano šele oktobra, ko se bo končal letošnji izbor, ki ga skupaj pripravljata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Toda to sploh ni pomembno. Svojo inovativnost in željo po napredovanju dokazuje ves čas, in to se kaže tudi na nenehni rasti prihodkov, prodaje in obsega kmetije.

Inovativen je na veliko področjih: skupaj z ekološko kmetijo Zadravec je ekološko rejo živine nadgradil s skupno prodajo senenega ekomesa, obe kmetiji bosta tudi ustanovni članici nastajajočega Združenja za seneno meso in mleko, sam na svoji kmetiji opušča oranje, kot gradbenik je sam sprojektiral rekonstrukcijo hleva za živino in konje, znajde pa se tudi na povsem tehničnem področju. Kar sam občasno izboljšuje svojo mehanizacijo in je do zdaj predelal in prilagodil svojim potrebam trosilnik, na teleskopski nakladalnik je prigradil čelno strižno kosilnico za košnjo na terasah ter skonstruiral in izdelal mobilno sušilnico za okrogle bale sena, ki jo bo lahko posojal tudi drugim kmetijam.

Podobno izstopa iz povprečja vse več mladih, vse bolj izobraženih in ambicioznih slovenskih kmetov. Za leto 2015 je po izboru ZSPM tako najinovativnejši mladi kmet postal Matjaž Frešer iz Ritoznoja, ki se ukvarja z ekološkim vinogradništvom, med kandidati za tisto leto pa so bili mladi hmeljar Boštjan Čulk iz Malih Braslovč, ki je zasnoval sistem sušenja hmelja in okroglih bal krme na lesne sekance, Gregor Fras iz Cirknice pri Šentilju, ki na svoji mlekarski kmetiji uporablja svoje znanje marketinga kot magister ekonomije, Janez Škrjanec iz Čužnje vasi, ki je uvedel svoj sistem sušenja sena in mleko z domače kmetije višje ovrednoti z lastno predelavo v mlečne izdelke, Marko Dolenc iz Predoselj, ki razvija proizvodnjo domačih mesnih izdelkov, in Primož Homar, ki se poleg kmetovanja vse bolj usmerja v proizvodnjo komposta, pri čemer sta z očetom kar sama skonstruirala stroj za sejanje in pakiranje komposta.

Še pred njimi je bilo veliko drugih mladih, ki so na svoje kmetije uvajali ali marketinške, ali tehnološke, ali tehnične novosti. Po besedah predsednika Zveze slovenske podeželske mladine Roka Damijana na zadnji podelitvi priznanj gre za mlade kmete z resnimi idejami, ki ne samo sanjajo, ampak svoje sanje tudi uresničujejo in s tem razvijajo sebe, svoje kmetije in širše okolje.

Cilj: večja proizvodnja

Uvajanje novih ukrepov, novih praks in tehnologij, skratka inovacij na kmetije in v kmetijstvo, bo po novem država skupaj z EU spodbujala znotraj veljavnega Programa razvoja podeželja. Znotraj ukrepa Sodelovanje je namreč pripravljen tudi podukrep 16.2, v katerem bo od začetka prihodnjega leta za uvajanje inovacij v kmetijstvo s povezovanjem raziskovalnih in svetovalnih organizacij s konkretnimi kmetijami na voljo več kot osem milijonov evrov.

Uroš Zgonec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ukrep predstavljal na letošnjem sejmu Agra, pravi, da je glavni cilj ukrepa izboljšanje stanja v kmetijstvu, torej povečevanje proizvodnje, nižanje stroškov in ohranjanje okolja. »S spodbudami bi radi med sabo povezali znanje, ki obstaja na fakultetah in v raziskovalnih ustanovah, ter konkretne kmetije, ki to znanje potrebujejo. Radi bi širili znanje in spodbujali razvoj novosti v slovenskem kmetijstvu, ki je sicer precej inovativno.«

S takšnim ukrepom je zadovoljen tudi Boštjan Kosec. »To je eden prvih ukrepov PRP, v katerem nam, kmetom priznavajo pomembnejšo vlogo. V Sloveniji pa obstaja skupina mladih, izobraženih in ambicioznih kmetov, ki vemo, kaj hočemo, in bomo to priložnost gotovo znali izkoristiti. Imamo ideje, sposobni smo se organizirati in pobude z naše strani bodo močne,« nam je dejal.

Prijavi sovražni govor