Tiskane izdaje
Evropska unija je uvedla sistem mlečnih kvot leta 1984, Slovenija pa je v skladu s pristopno pogodbo z EU sistem mlečnih kvot v celoti uvedla s kvotnim letom 2005/2006, a dodeljenih mlečnih kvot nikoli ni v celoti izkoristila. Za zadnje kvotno leto 2013/2014 je bila naši državi dodeljena kvota 547,7 milijona litrov za mlekarne in 13,2 milijona litrov za neposredno prodajo mleka na domu. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so v mlekarnah izkoristili le 517,1 milijona litrov mleka (torej 30 milijonov litrov neizkoriščene kvote), za prodajo na domu pa je bila s 14,1 milijona litrov kvota rahlo presežena. Ob tem spomnimo, da je proizvodnja kravjega mleka najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva, ki k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa 31 odstotkov.
Leta 2013 so na kmetijskih gospodarstvih po podatkih statističnega urada namolzli 595.496 ton kravjega mleka, kar je 4,1 odstotka manj kot leta 2012. Manjša količina namolzenega mleka je bila predvsem posledica suše, znižalo pa se je tudi število krav molznic. V letu 2014 (še ni zbranih podatkov) pa naj bi bila po napovedih količina namolzenega mleka spet večja. K večji prireji in tudi večjemu odkupu mleka v slovenskih mlekarnah so prispevale tudi relativno dobre odkupne cene. Te so bile nad ravnjo evropskega povprečja (0,35 evra za liter oz. kilogram). Tako so v celjski mlekarni Celeia v prvih mesecih preteklega leta plačevali tudi po 0,40 evra za liter, povprečna cena za lansko leto je v tej mlekarni presegla 38 centov za liter. Več kot v drugih slovenskih mlekarskih obratih so za oddano mleko plačevali (in še plačujejo) svojim dobaviteljem tudi v mlekarni Planika v Kobaridu.
Padanje odkupnih cen
»Zdaj je padla cena tako v EU kot pri nas, na 0,32 evra za liter oz. jo znižujejo pod 0,30 evra,« pojasnjuje Marjan Jakob, direktor celjske mlekarne in napoveduje, da bodo tako kot drugi mlekarji zaradi razmer na trgu (velika ponudba in padec cen po ruskem embargu) prisiljeni v znižanje odkupne cene. A zelo verjetno ne toliko kot ostali, še dodaja. Decembra so mleko odkupovali še po 35,76 centa. »Če bo šla cena dol, bo šla postopoma, postopoma se bomo prilagajali, šok terapij si ne bomo privoščili,« zagotavlja Jakob. Kot pravi, nas je padec kvot prehitel, saj je bilo v preteklem letu v EU proizvedenega za več kot 7,5 milijarde litrov več mleka, svoje je k temu dodala še Rusija. Tudi v Sloveniji je bilo namolzenega za dobra dva odstotka več mleka, a kljub temu še nismo izkoristili dodeljene mlečne kvote. »Da kvote nismo izkoristili, je razlog, da imamo prirejo bolj razdrobljeno, da so pogoji proizvodnje malo težji itd.,« našteva Jakob, ki se zaveda težavnega obdobja, ki je pred slovenskim mlečnim sektorjem.
»Težko bo, zelo težka. No, mi smo kljub temu optimisti, delamo in se ravnamo po načelu, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Verjetno se bodo tudi te zadeve malo umirile, spremenile. Vemo, da bomo doma zelo težko kaj več naredili. Ciljamo na tuje trge in delamo na novih produktih.« Med novimi tujimi trgi za sire in sirne namaze bi lahko bila tudi Kitajska - v začetku februarja pričakujejo njihov obisk in pregled mlekarne -, kjer bosta, kot kaže, poskušali svojo prodajno priložnost tudi ljubljanska in pomurska mlekarna (z mlekom UHT in mlekom v prahu).
Evropsko popuščanje vajeti
Za lažji prehod na ukinitev mlečnih kvot je bil leta 2008 ob »zdravstvenem pregledu« uresničevanja skupne kmetijske politike EU sprejet ukrep povečevanja mlečnih kvot državam članicam, in sicer pet zaporednih kvotnih let za en odstotek. Postopno povečevanje mlečnih kvot naj bi pripomoglo k stabilnejšemu obdobju po ukinitvi sistema mlečnih kvot. Te pa že zadnjih nekaj let v kar nekaj državah članicah niso pomenile omejitve proizvodnje mleka. Tako so nacionalno kvoto presegale Nemčija, Irska Nizozemska, Avstrija, Ciper in Luxembourg, za kar so morali proizvajalci mleka v teh državah v enem samem kvotnem letu (2011) plačati 79 milijonov evrov kazni oz. dajatve za prekoračitev. Zneski kazni za prekoračitve mlečnih kvot so se v zadnjih letih, ko so v posameznih državah izkoristili razmere oz. imeli možnost za povečevanje proizvodnje in so kljub plačevanju kazni, le še povečevali. Tako bodo po zadnjih podatkih za presežene kvote morali plačati že kar okrog 500 milijonov evrov.
V pripravah na padec kvot je bil že leta 2012 sprejet tudi zakonodajni akt za urejanje pogodbenih odnosov med proizvajalci in predelovalci mleka. Slovenija je na podlagi tega z lansko spremembo zakona o kmetijstvu s 1. januarjem uveljavila obveznost pisnega sklepanja pogodb v mlečni verigi za najmanj 12 mesecev. Vsebovati morajo ceno in količino oddanega mleka, časovni razpored oddaje, podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih, načine zbiranja in tudi pravila, ki veljajo v primeru višje sile.
