Na jedilniku jih imamo vsak dan, a nam menda ne škodujejo

Izpostavljenost pesticidom bi lahko zmanjšali s povečanjem deleža ekološkega kmetijstva.
Objavljeno
05. januar 2018 21.00
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ljubljana – V Sloveniji je v zadnjih letih prodanih okoli tisoč ton pesticidov, od tega jih dobrih 60 odstotkov uporabimo v kmetijstvu. Prodaja pesticidov se v zadnjih desetih letih zmanjšuje, vendar so njihovi ostanki še vedno močno prisotni v hrani in pitni vodi.

Ostanke pesticidov vsebuje 58 odstotkov vzorcev hrane in 85 odstotkov vzorcev pitne vode, kažejo podatki državnega nadzora. V večini primerov ostanki ne presegajo mejnih vrednosti, vseeno pa smo prebivalci vsak dan izpostavljeni nizkim koncentracijam ostankov pesticidov. Institucije ne spremljajo kroničnih škodljivih učinkov pesticidov na zdravje, vendar Slovenija v tem ni izjema, saj jih ne spremljajo niti v drugih evropskih državah.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da živila, ki vsebujejo ostanke pesticidov pod mejnimi vrednostmi, ne pomenijo tveganja za zdravje. Če se pri kakšnem ugotovi preseganje mejnih vrednosti ostankov posameznega pesticida, opravijo oceno tveganja za potrošnike, s čimer določijo, ali bi morebitna izpostavljenost posameznemu pesticidu pri predvideni porabi živila lahko pomenila tveganje za zdravje. Ne glede na izid ocene tveganja je takšno živilo treba umakniti s trga. Leta 2015 je bil le en vzorec živila (0,1 odstotka vseh odvzetih vzorcev) označen za nevarnega, pove Tanja Fatur.


V pitni vodi je bil delež vzorcev s preseženimi vrednostmi pesticidov večji. Pet odstotkov vzorcev je imelo preseženo mejno vrednost za vsoto pesticidov, 15 odstotkov pa za posamezni pesticid. Povišane koncentracije pesticidov, zlasti atrazina, se pojavljajo predvsem na oskrbovalnih območjih v murski in dravski kotlini, manj tudi na območju savske. Pitje takšne vode menda ne ogroža zdravja, saj izmerjene koncentracije na podlagi trenutnih znanstvenih spoznanj ne presegajo za zdravje škodljive vrednosti za posamezni pesticid, zagotavlja Bonia Miljavac z NIJZ.

Slovenija je nacionalni akcijski program (NAP), ki predvideva ukrepe za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti pesticidom, sprejela leta 2012 za obdobje do leta 2022. Poudarja integrirano varstvo rastlin pred škodljivci, ki uporabo kemičnih pesticidov predvideva kot zadnjo in najmanj želeno metodo zaščite rastlin. Po besedah Gregorja Ureka s Kmetijskega inštituta Slovenije določen odstotek »pravih« kmetov to upošteva, pri manjših kmetih, polkmetih in vrtičkarjih pa to ni povsem zanesljivo. Poraba pesticidov se po njegovih besedah zmanjšuje, kar dokazuje tudi indeks porabe pesticidov, ki Slovenijo uvršča ob bok ekološko zavedni Avstriji. Bolj problematični pesticidi se nadomeščajo z manj problematičnimi, izvajajo se tehnološki ukrepi in upoštevajo navodila javne službe zdravstvenega varstva rastlin.

Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa ocenjuje, da prizadevanja za zmanjšanje uporabe pesticidov in prehod na manj škodljive alternative niso dovolj ambiciozna. Število testiranih škropilnic se je celo zmanjšalo, delež ekološko obdelanih površin se je le malenkostno povečal, poraba pesticidov pa se tudi ni bistveno zmanjšala, povzema analizo izvajanja NAP v obdobju 2013–2015. Tveganje za izpostavljenost pesticidom v hrani in pitni vodi bi gotovo lahko zmanjšali s povečanjem deleža ekološkega kmetijstva, saj kemični pesticidi v njem niso dovoljeni. Do ekoloških pridelkov lahko pridejo samo nenamerno, na primer z zanašanjem iz konvencionalnih površin.