Najprej metodologija, nato cilji za manj odpadne hrane

Ljubljana – Zagotavljanje globalne prehranske varnosti, ki ji je posvečen svetovni dan hrane, je odvisno tudi od prizadevanj, da čim več hrane pride na krožnike lačnih in čim manj v smeti. Vendar je tam pristane veliko preveč. Na svetu je na leto zavržene 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse pridelane.

V Evropski uniji nastane več kot sto milijonov ton odpadne hrane oziroma 123 kilogramov na prebivalca. Poleg družbenega in ekonomskega vidika je pomemben tudi okoljski vidik ravnanja z odpadno hrano. Njeni zavržki povzročajo sedem odstotkov izpustov toplogrednih plinov.

Spopadanje s to problematiko ovirajo tudi nekakovostni podatki o količinah nastale odpadne hrane. Na ravni EU, enako velja za Slovenijo, so zgolj okvirni, zato za zdaj še ni mogoče govoriti o odpadni hrani, temveč zgolj o odpadkih, ki hrano lahko vsebujejo. Na mednarodni ravni je z vzpostavljanjem metodologije za spremljanje podatkov o odpadni hrani leta 2012 začel Eurostat v projektu Fusion. Slovenija je Eurostatu prvič pilotno poročala leta 2014. Po preračunih Statističnega urada RS (Surs) smo tega leta proizvedli 123.000 ton odpadkov, ki lahko vsebujejo odpadno hrano, ali skoraj 55 kilogramov na prebivalca. Štiričlanska družina je tako vsak dan zavrgla povprečno 60 dekagramov odpadkov, ki lahko vsebujejo odpadno hrano. Največji delež, 52 odstotkov, teh odpadkov je nastalo v gospodinjstvih, 48 odstotkov pa v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Iz pilotnih podatkov je razvidno, da se količine tovrstnih odpadkov, od leta 2010 načelno zmanjšujejo. V zadnjih petih letih se je njihova količina tako zmanjšala za dobro tretjino.

Projekt Food Waste

Na ravni naše države metodologijo za spremljanje količin odpadne hrane razvija medresorska delovna skupina, ki jo vodi Surs. V projektu Food Waste, ki ga financira evropska komisija, mora ta do februarja 2017 določiti primerljivo metodologijo za spremljanje količin odpadne hrane, ki bo veljala za daljše obdobje. »V projektu bodo na voljo bolj kakovostni in natančnejši podatki, ki bodo kazali realnejše stanje pri zbiranju in ravnanju z odpadno hrano v Sloveniji,« pove Tanja Vidic. Za vzpostavitev metodologije je Surs pripravil tudi delovno definicijo odpadne hrane, saj uradne ni.

Šele ko bo na voljo omenjena metodologija, bomo lahko postavili kvantitativni cilj zmanjšanja odpadne hrane. Tega se po besedah Vidičeve zaveda tudi evropska komisija. V prvi sveženj o krožnem gospodarstvu je vključila cilj, da je treba do leta 2030 za polovico zmanjšati količino živilskih odpadkov, v drugem svežnju pa ga ne omenja več, temveč opredeljuje potrebo po vzpostavitvi primerljive metodologije spremljanja količine odpadne hrane.

Pomembno delo pri zmanjševanju presežkov hrane pri nas opravljajo nekatere nevladne in humanitarne organizacije, ki hrano razdeljujejo pred iztekom roka uporabnosti ali po izteku roka minimalne trajnosti iz trgovin, gostinskih lokalov in obratov javne prehrane socialno ranljivim. Njihovi predstavniki so že večkrat opozorili, da sami ne morejo opraviti vsega dela in da so na tem področju nujne sistemske rešitve. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vsaj humanitarnim organizacijam obljubljajo, da bodo »z ukrepi, ki jih pripravljajo, pomagali pri zagotavljanju tehničnih zmožnosti, prevoza in uporabe sprejete donirane hrane, preden bo ta razdeljena ogroženi populaciji upravičencev do prejema donirane hrane«.