Tiskane izdaje
Posledice nizkih temperatur in sneženja je konec letošnjega aprila utrpela skoraj celotna Slovenija. Nasade in vinograde so prizadele izjemno nizke temperature v noči s 25. na 26. april, ko so se ponekod temperature spustile tudi do -3 ali -4 stopinje Celzija. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja in Štajerske do Pomurja, kjer je glavnina nasadov sadja in vinogradov, hkrati pa je bilo tu ob zmrzali tudi za dve stopinji bolj hladno, kot drugod po Sloveniji.
Prizadetost posameznih lokacij je odvisna predvsem od nadmorske višine in lege ter s tem povezanih mikroklimatskih pogojev v kritičnih dneh. Tako so razlike v prizadetosti posameznih posevkov in nasadov na relativno majhnih, zaokroženih območjih, velike. V hladnejših območjih Slovenije (Gorenjska, Koroška, osrednja Slovenija), kjer je vegetacija poznejša, so poškodbe manjše.
Po prvih ocenah sta pozeba in sneg povzročila izjemno veliko škodo, kot v primeru podobnih vremenskih razmer v preteklih letih zaradi hitrejšega razvoja rastlin v letošnjem letu, ko vegetacija za 14 dni prehiteva glede na povprečne razmere. Toplo vreme v aprilu je tudi pospešilo pomladansko setev in saditev koruze, ki so bile v večini posejane v prvi dekadi aprila, prav tako je bil posajen zgodnji in pozni krompir, v drugi dekadi aprila pa so bile posejane buče in vrtnine v zavarovanih površinah in na prostem. Posevki oljne ogrščice in ječmena pa so bili v fazi latenja in cvetenja, kar tudi predstavlja večjo občutljivost na nizke temperature.
Največ škode je v sadovnjakih
Nizke temperature, ki so se pojavljale v različnih območjih Slovenije od 25. do 28. aprila so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto, pa tudi poljščine, kot so krompir, koruza, oljna ogrščica, žita ter vrtnine. Sneg, ki je padel med 27. in 28. aprilom v pretežnem delu Slovenije (snežna odeja do 40 cm), pa je povzročil poškodbe na visokodebelnih sadovnjakih, na intenzivnih sadovnjakih, vinogradih, žitu ter travinju. Prvi izračun škode bo sicer možno podati v naslednjih tednih, iz prvih podatkov pa je razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okrog 17.000 ha površin (upoštevane površine, kjer je stopnja poškodovanosti nad 50 odstotkov ).
Najbolj zaskrbljujoča je škoda v sadovnjakih - po prvih ocenah je močno poškodovanih več kot polovica vseh sadovnjakov, v vinogradništvu pa prve ocene kažejo, da je močno poškodovana tretjina vseh vinogradov.
Nekaj ocenjene škode je tudi v gozdovih, kjer pa so poškodovana le posamezna drevesa, zlasti odlomi vej ob gozdnih koridorjih in na gozdnem robu, predvsem pri listavcih in ponekod tudi pri boru.
Komu pomoč?
Državna pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati, oziroma za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij.Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva pa določa, da se sofinancira zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo dalo pobudo ministrstvu za obrambo za izvedbo postopka izračuna škode skupaj z naborom možnih ukrepov.
V letu 2015 je po oceni SURS vrednost proizvodnje sadja znašala 121,3 milijonov evrov, kar predstavlja 9,6 odstotka v bruto vrednosti kmetijske proizvodnje, vrednost vina pa naj bi znašala 142,9 milijonov evrov, kar predstavlja 11,3-odstotni delež v bruto vrednosti kmetijske proizvodnje.
