Največji investicijski cikel v kmetijstvo doslej

Za naložbe v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani v vrednosti 350 milijonov evrov bo na voljo 146 milijonov iz slovenskega in evropskega proračuna.

Wed, 06.01.2016, 18:00

Ljubljana - Na kmetijskem ministrstvu so zadovoljni z rezultati kmetijske proizvodnje v zadnjih dveh letih, ko je ta v Evropi sicer padala, Slovenija pa je bila med redkimi državami EU, ki so zabeležile rast. Ključno za kmetijsko politiko v tem letu so zato ukrepi, s katerimi bi ohranili trend rasti.

Kot je na predstavitvi letošnjih prednostnih nalog v kmetijstvu poudaril minister Dejan Židan, te izhajajo iz dejstva, da sta bili zadnji dve leti relativno ugodni za kmetijstvo. V letu 2014, ko je imela vsa Evropa padec kmetijske proizvodnje za 1,4 odstotka, samo osem držav pa je beležilo rast, je imela prav Slovenija največjo rast (fizično 13-odstotno, vrednostno osemodstotno, faktorski dohodek oziroma dobiček v kmetijstvu pa je bil za 18 odstotkov višji kot leto prej).

Tudi v 2015, ko je Evropa doživljala kar nekaj kriz (ruski embargo, padec kvot) je po začasnih statističnih podatkih Slovenija ponovno v skupini držav z najvišjo rastjo, proizvodnja se je povečala za štiri do šest odstotkov (na to so vplivale nižje cene vhodnih surovin, tudi padec cen energije za 11 odstotkov), dobičkonosnost kmetijstva je bila lani za šest odstotkov višja kot leto prej, so pa razlike med panogami, najtežje je še vedno mlečni proizvodnji in prašičereji.

Proizvodnja mleka se kljub neugodnim cenovnim gibanjem sicer krepi, lani je narasla za štiri odstotke, samo decembra pa je bila na letni ravni osemodstotna, je povedal Židan. V tem trenutku ne vidi strahu, da bi mlekarne nehale odkupovati mleko, so pa nekatere začele zniževati odkupne cene.

Zmanjšali bodo administracijo

Da bi takšne trende zadržali več let, ministrstvo letos načrtuje več ukrepov. Cilji, ki si jih zastavljajo, so po besedah Židana bistveno bolj osredotočeni kot v preteklem letu, prvem letu uvajanja nove kmetijske politike. Povečati želijo kmetijsko proizvodnjo, uvajati nove tehnologije in povečati število zaposlenih v kmetijstvu, zmanjšati želijo administracijo in birokracijo, prizadevali pa si bodo tudi za še bolj učinkovito delovanje ministrstva, je naštel minister.

Za doseganje prvega cilja cilja (povečanje proizvodnje, uvajanje novih tehnologij) je nujno zagotavljanje likvidnosti kmetijskega sektorja. »Decembra smo uspeli izplačati 16 milijonov evrov za ukrep kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki, prednost so imele kmetije s proizvodnjo surovega mleka in prašičerejske kmetije, preostanek plačil iz tega naslova v vrednosti 35 milijonov evrov bo izplačanih v januarju. Zelo velik sveženj denarja za neposredna plačila, ki letos znašajo 136 milijonov evrov, bo izplačan v februarju in marcu,« je povedal Židan.

Drugi ukrep, ki je v danih razmerah po ministrovo najpomembnejši, pa je zagon investicijskega cikla. Potem ko je 23. decembra vlada sprejela investicijsko uredbo, ki omogoča razpise na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, in ko je KGZS izročila kalkulacijo investicijskih stroškov, je zdaj omogočena objava časovnica razpisov za ponujenih 146 milijonov evrov iz evropskega in slovenskega proračuna iz programa razvoja podeželja s 30 do 50 odstotnim deležem sofinanciranja investicij.

Za tehnološki preboj 350 milijonov evrov

Tako bo po izračunih ministrstva ta investicijski cikel znašal 350 milijonov evrov, kar je sploh največji investicijski cikel doslej v ta sektor. Sledimo temu, da naredimo tehnološki preboj,« je poudaril Židan, ki je kmete, obrtnike in industrijo pozval, da se prijavijo na razpise, »saj se zdaj odpira okno priložnosti za investiranje«. Denar bo sicer možno črpati več let.

Lažje investiranje naj bi omogočil tudi nadgrajeni program razvoja podeželja (PRP), ki ga je ministrstvo konec decembra poslalo v Bruselj. Potrditev dodelanega PRP pričakujejo do konca marca, prve signale zanjo pa že v tem mesecu, tako da bi bili uporabniki z njim lahko seznanjeni že v okviru izobraževanja pred oddajo letošnjih zbirnih vlog, kot je pojasnila državna sekretarka Tanja Strniša.

Namen dodelave PRP je, da bi bil dostop do finančnih pomoči v okviru PRP čim manj zapleten in da bi se čim več kmetov lahko vključilo v kmetijsko okoljske ukrepe. Več pomembnih izboljšav je, tako Strniševa, pri investicijskih podporah, ki bodo tudi izdatnejše.

Pomemben dosežek ministrstva je tudi, da so na primeru Haloz (manjše kmetije od povprečja v državi, počasnejše strukturne spremembe, za 12,7 odstotka padec števila kmetij, manj mladih kmetov, BDP komaj na polovici slovenskega povprečja) opredelili območja s težjimi pogoji za kmetovanje ter zagotavljanju ustrezno večje pomoči za tako kmetovanje.

Prijavi sovražni govor