Nor na čilije, tudi če so namočeni v vino

Matic Vizjak, inovativni mladi kmet, je specialist za čili. Čilije je dodal tudi tja, kamor jih ni še nihče. V vino.

Objavljeno
05. november 2017 21.25
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Na kmetiji Vizjak, od koder prihaja najbolj inovativen mladi kmet, sonaravno kmetujejo že štiri generacije. Letos bodo za svoje izdelke – omake s čiliji, kremne medove, mlevske izdelke in vino – prejeli še ekološki certifikat. Vino s čilijem, ki sta se ga Matic Vizjak in njegov oče pred štirimi leti domislila ob kozarčku brizganca po uspešno končanem prvem festivalu ljubiteljev pekoče hrane, pa je prejelo tri odličja na prestižnih tekmovanjih v ZDA.

»Saj ne vem, kdo je prvi dobil idejo,« pravi 30-letni Matic Vizjak, letošnji zmagovalec natečaja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine. A to niti ni pomembno, saj sta oba z očetom »odprte glave«.

Šmarje – prestolnica pikantne hrane

Na kmetiji v Šmarju pri Jelšah so peljali tipično slovensko kmetijsko zgodbo – pridelovali so vsakega malo in to ob nedeljah prodajali na kmečki stojnici –, dokler se ni po devetih letih življenja na ladji domov vrnil sin Matic. Po toliko letih zdoma se je počutil kot tujec, po drugi strani pa mu je zrenje v druga obzorja pomagalo razširiti lastno in mu dalo samozavest, ki je udobno zavit v vato tarnanja doma ne bi mogel pridobiti.

Oče je prideloval čilije in jih vložene večino podaril prijateljem in znancem, Matic pa si je drznil več in organiziral prvi festival pikantne hrane pri nas. Še sam ni mogel verjeti, da se je že ob prvem v Šmarje zgrnilo tri tisoč ljubiteljev čilijev. To je bil zanj znak za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvijati je začel blagovno znamko pikantnih omak Čili frik, ki jo danes sestavlja sedem izdelkov, tudi za takšne, ki se hvalijo, da zanje nobena omaka ni dovolj pekoča, trdi Matic Vizjak.

Festival zadnji dve leti v Šmarje pritegne pet tisoč obiskovalcev in je največji v tem delu Evrope, prek skupine Čudoviti svet čilija na facebooku, ki jo je prav tako ustanovil, pa poteka izmenjava sadik in semen čilijev. V rastlinjaku na kmetiji gojijo 20 vrst.

Kremni med z antioksidanti

Pogumno je zapeljal tudi čebelarsko zgodbo kmetije. »Srce me je bolelo, ko sem videl, da za skoraj liter medu dobiš devet evrov, čeprav je vanj vloženega ogromno dela, ob slabi letini, kot sta bili zadnji dve, pa delaš celo minus.« Za cilj si je postavil domačemu medu dati dodano vrednost. Nastala je linija kremnih medov, ki so v tujini dobro poznani, pri nas pa so jih kupci sprva gledali postrani. Dodal jim je posušen ingver, jagode goji, cimet in kakav, s katerim je še povečal njegove antioksidativne lastnosti.

Do konca leta namerava Matic Vizjak čim več buteljk prodati kot poslovna darila, po novem letu pa bo z blagovno znamko Chilli Wine začel pohod v tujino. Foto: Osebni arhiv

Čilije, ki jih je oče gojil ljubiteljsko, pa je zakuhal v omake blagovne znamke Čili frik, ki jih uporabljajo številne picerije. Čilije je dodal tudi tja, kamor jih ni še nihče. V vino. »Prvo leto je poskus propadel, ker smo uporabili čilije s preveč kapsaicina in presuho vino. Naslednje leto smo laškemu rizlingu dodali sauvignon in rumeni muškat, prepekoče čilije pa zamenjali s tistimi s Karibskih otokov, ki imajo zelo nizko stopnjo kapsaicina in svežo sadno aromo. Tretje leto smo se povezali z vinogradnikom Ivanom Kolarjem, s katerim smo naredili rose s čilijem, polsladko belo vino s čilijem pa je naše,« pripoveduje Matic Vizjak.

Tri odličja v ZDA

Samozavestno ju je prijavil na Mednarodno vinsko tekmovanje Fingerlakes in Veliko ameriško mednarodno vinsko tekmovanje ter z njima pobral tri odličja. Do konca leta namerava Vizjak čim več buteljk prodati kot poslovna darila, po novem letu pa bo z blagovno znamko Chilli Wine začel pohod v tujino. Pikantne omake si želi videti v še več picerijah, prodajne mreže medenih izdelkov pa zaradi velike odvisnosti medenega pridelka od vremena ne namerava širiti.

Pri razvoju izdelkov ga nikakor ne vodi želja po zaslužku, ampak s kritičnim očesom potrošnika poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšen proizvod bi si želel. »Zadovoljiti moraš vseh pet čutil, najprej pa oko. Saj to ni strašna znanost. Slovenski kmetje pa si že na začetku postavijo blokado, ah, saj tega ne bo nihče kupil. Tisti, ki ostanejo brez dela in se lotijo nove dejavnosti, pa samo ponavljajo tisto, kar že obstaja,« opozarja na pomanjkanje drznosti.

Poleg tega se ne sme varčevati z denarjem za oblikovanje blagovne znamke, embalaže izdelka, spletno stran, zgodbo in kakovost. »In res je treba živeti zgodbo, ki jo pišeš,« pristavi. Sam je popolnoma predan kmetijstvu, prav tako preostali družinski člani – mama, oče in brat. Ves zaslužek investirajo v proizvodnjo in razvoj, prihodnje leto pa upa, da bodo lahko dali delovno mesto še komu drugemu.