Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija z bogastvom svojih gozdov že vse od vzpostavitve samostojne države ni znala napisati uspešne zgodbe pri vzpostavljanju sistema gozdno-lesne verige. Po preobratih, ki so spremenili razmerja v lastništvu in gospodarjenju z gozdovi, si zdaj vsi želijo novega zagona. Tudi z vzpostavljanjem gozdno-lesne verige na državni ravni.
Po vseh zapisanih in sprejetih strategijah v to smer in poskusih uresničevanja v praksi smo pred tremi leti dočakali Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep«. Ta slovensko lesnopredelovalno industrijo spet umešča med strateško pomembne in perspektivne gospodarske panoge z zadostno količino domače surovine. V okviru tega zdaj tudi ustanavljanje državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti. Teh je po denacionalizaciji (ki še ni popolnoma končana) zdaj za skromnih 20 odstotkov v skupnem obsegu gozdnih površin, ali po zadnjih dostopnih podatkih na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov okoli 233.000 hektarov.
V preteklih dveh desetletjih je bilo za državne gozdove na podlagi zakona o skladu podeljenih 18 koncesij gozdno-gospodarskim podjetjem (GG) za obdobje dvajset let, ki se bo izteklo konec junija prihodnje leto. Gozdarska podjetja, ki upravljajo državne gozdove, zaposlujejo 1500 ljudi. Lani so državi plačala 16,3 milijona evrov koncesijske dajatve in približno milijon evrov davka na dobiček.
Koncesije potečejo junija
Po veljavnem zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi sklad po izteku pogodbe sklenil nova koncesijska razmerja za deset let na podlagi javnega razpisa, pri čemer bi ob enakih pogojih dosedanji koncesionarji lahko uveljavljali prednostno pravico. A bo s predlaganim zakonom za ustanovitev državne gospodarske družbe za upravljanje državnih gozdov zdaj vse drugače.
Družba, ki naj bi prevzela to nalogo od sklada, se bo ukvarjala z vsemi gozdarskimi opravili - s sečnjo in spravilom lesa, prevozom in prodajo gozdnih lesnih sortimentov, varstvenimi in gojitvenimi deli, gradnjo in vzdrževanjem gozdne infrastrukture (razen z vzdrževanjem gozdnih cest) in drugimi deli. Izvajalce gozdnih del bo izbrala s postopkom javnega naročanja, pri tem pa bodo lahko enakopravno sodelovali sedanji koncesionarji, druge gospodarske družbe pa tudi hribovske in gorske kmetije. Les bo prodajala sama in za svoj račun, za obvladovanje prodaje bo določila vsaj šest regionalnih centrov, ki bodo delovali predvsem kot skladišča lesa. Za upravljanje gozdov bo državi plačevala letno nadomestilo v višini 20 odstotkov prihodkov od prodaje lesa, nadomestilo se bo zbiralo v gozdnem skladu, ki bo denar med drugim namenjal za pridobivanje gozdov ter za izpolnjevanje obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev in občin.
Spremenjeni način gospodarjenja bo z ustanovitvijo državnega podjetja bolj kot ne na novo vzpostavil razmerja z večino sedanjih koncesionarjev. Teh je zdaj po podatkih sklada 28, med njimi je 14 nekdanjih GG, ki jim koncesije potečejo 30. junija 2016. Med koncesionarji pa so sicer tudi kmetje (6), dve šoli (brezplačna koncesija), gozdarska zadruga in kmetijsko-gozdarska zadruga. S temi so bile koncesijske pogodbe sklenjene v pozneje in veljajo do leta 2017, nekatere tudi do leta 2023. Za te bo, kot pojasnjujejo, koncesijsko razmerje veljajo tudi po ustanovitvi državnega podjetja.
Snovalcem nove ureditve se tudi zaradi izteka koncesij nekdanjim GG mudi. Čeprav je zakonski predlog za ustanovitev državnega podjetja v državnem zboru že prestal prvo obravnavo, je težko napovedati, kdaj bo sprejet in kdaj bo podjetje začelo delovati. Zato da 1. julija 2017 ne bi nastala praznina, bo sedanji upravljavec moral poskrbeti za nemoteno nadaljevanje izvajalskih del z novimi pogodbami. Državni sekretar za gozdarstvo Miha Marenče sicer poudarja, da »je sklad tisti, ki bo za vse gozdove, za katere ve, da se do omenjenega datuma izteče koncesija, pripravil razpis« in na podlagi pogojev, o katerih se morajo še dogovoriti, bo izbral konkretne izvajalce, predvsem za sečnjo in spravilo do konca leta 2016. Z začetkom leta 2017, ko bo, tako Marenče, nova družba predvidoma kadrovsko formirana, bo ta poskrbela za nove razpise »in posle vodila naprej«.
Strah pred spremembami
V sedanjih izvajalskih podjetjih spremembe sprejemajo kot dejstvo. Za večino pa pomeni poslovanje njihovih družb, tudi tistih z lastno sklenjeno gozdno-lesno verigo, veliko uganko. Tako Silvo Priteržnik, direktor slovenjgraškega GG poudarja, da ostajajo neznanka pravilniki in merila, ki bodo podlaga za razpise za delo v gozdu in za razpise za prodajo gozdno lesnih sortimentov. »Veliko je seveda odvisno tudi od tega, kako se bomo mi lahko enakopravno vključili v delo v državnih gozdovih.« Želi si, da bi pod določenimi pogoji lahko dolgoročno kupovali les. Ker je cilj državne družbe tudi vzpostavitev podjetja, ki bo imelo vse to, kar koncesionarji zdaj že imajo in v kar so dolga leta vlagali, ga to resno skrbi. Ker bodo za posel morali kandidirati na razpisih, pa pravi: »Če bo odločilno merilo najnižja cena, ne bomo navdušeni. Če pa bodo upoštevali tudi reference, lastno delovno silo, usposobljenost, bo še šlo, a kakšna bo teža tega pri izbiri, o tem zakonski predlog ne govori.«
Direktor gozdarskega združenja Jože Sterle pa ob novem vzpostavljanju razmerij v lesni verigi poudarja, da so koncesionarji približno 70 odstotkov vsega lesa zdaj prodali doma. »Hlodovina je bila prodana predvsem doma ali pa predelana na žagah koncesionarjev. Tisti, ki nimajo svojih žag, pa oskrbujejo od 140 do 200 manjših žag v Sloveniji. Trideset odstotkov lesa, ki smo ga izvozili, je industrijskega, ki v Sloveniji nima več takih zmogljivosti za predelavo.« Pri tem doda, da večina žaganega lesa konča pri avstrijskih trgovcih, ki poslujejo z arabskim svetom.
