Tiskane izdaje
Kot je povedal predsednik združenja Miroslav Kosi, jih udeležba različnih deležnikov na današnji skupščini navdaja z optimizmom za uresničitev njihovih načrtov. Skupščine so se namreč udeležili tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, pa tudi evropski poslanec Franc Bogovič ter predstavniki mariborske kmetijske fakultete in biotehnične fakultete iz Ljubljane.
Potem ko je nekoliko usahnilo zanimanje potencialnih tujih zasebnih vlagateljev, pridelovalci zdaj iščejo najbolj primeren model za vzpostavitev proizvodnje. Zadruga, v katero bi poleg kmetov povabili tudi vse druge zainteresirane vlagatelje, je ena od rešitev, kako bi se lahko v projekt vključila tudi država, ki sicer za lastno vlaganje v ta projekt ni najbolj zainteresirana, pa bo bolj znano po izdelavi študije, za katero so se dogovorili na februarskem sestanku z ministrom Dejanom Židanom.
Za zdaj še ni jasno niti to, ali bi proizvodnjo oživili na območju nekdanje tovarne v Ormožu, kjer nizozemski lastniki objektov sicer prodajajo nepremičnine, a skupnega jezika s predelovalci jim doslej ni uspelo najti, ob tem pa se kot interesenti za nakup objektov znova pojavljajo konkurenti. Že pred časom so po besedah Kosija tako preigravali možnosti z občinama Lendava in Starše, nova lokacija pa znova postaja vse bolj mogoča.
Tudi Bogovič je izpostavil, da je z ukinitvijo kvot spet realna možnost za intenzivnejše pridelovanje sladkorne pese kot tudi za ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja v Sloveniji. Po njegovih besedah je ključna odgovornost predvsem na pridelovalcih, da se resno in odgovorno organizirajo. Zagotoviti namreč morajo od 8000 do 10.000 hektarjev kmetijskih površin za pridelovanje sladkorne pese, da lahko morebitna nova tovarna pridela okoli 100.000 ton sladkorja, kolikor znaša ekonomska upravičenost projekta.
Po podatkih KGZS naj bi bilo za projekt intenzivne pridelave sladkorne pese in vzpostavitev nove tovarne sladkorja v Sloveniji zainteresiranih dovolj kmetov z okoli 8000 hektarji kmetijskih površin, a morajo privabiti še dodatne, predvsem pa od njih dobiti tudi kapitalsko zavezo, da so pripravljeni vložiti sredstva v izgradnjo nove tovarne sladkorja.
Na današnji skupščini so sicer še soglasno sklenili, da bodo vzpostavili stik in se sestali z vodstvom Evropskega združenja pridelovalcev sladkorne pese (CIBE), ki ga vidijo kot tisto resorno evropsko združenje, ki lahko pomaga z izkušnjami pri izvedbi tega velikega projekta v Sloveniji.
