Tiskane izdaje
Ljubljana - Dober pridelek prinaša zadovoljstvo, a hkrati povzroča tudi skrbi, saj je pridelek, od katerega živiš, treba prodati. Zato ob hvalnicah vinski letini 2015/2016, ki je bila v državah EU za približno tri odstotke obilnejša od prejšnje, in napovedih letošnjega izdatnejšega pridelka v vinorodnih deželah na južni zemeljski polobli, vlada tudi zaskrbljenost. Še posebno če pada prodaja pri tradicionalno velikih pridelovalkah, ki so hkrati tudi velike izvoznice.
V Nemčiji, denimo, so ob tokratnem sejmu ProWein v Düsseldorfu (pretekli teden), ki je ena od ključnih sejemskih prireditev za merjenje »utripa« na vinskem trgu, ugotavljali, da še niso našli pravega odgovora na desetodstotni padec prodaje v izvozu po ruskem embargu.
Obilna ponudba na trgu in spremenjene navade potrošnikov, na katere vplivajo tudi gospodarsko-politični oziroma politično-gospodarski dejavniki, spreminjajo tudi prodajne strategije pri vinarjih. Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška brda, je tudi zato izjavil, da je bilo letos komaj kaj časa, da so pogledali tudi ponudbo pri drugih razstavljavcih, ker so preprosto morali ves čas dežurali na svojem razstavnem prostoru.
»Zdaj ni več tako, da kdo po naključju pride mimo, ampak so to naročeni obiskovalci. Prihajamo v tisto fazo dela, da kamorkoli greš, ti sledi nadaljevanje prej vzpostavljenih stikov, sestankov in nadaljevanje začetih projektov. Po tej plati so bile izkušnje zelo pozitivne. Opaziti je tudi večjo profiliranost. Zdaj ni več mogoče na sejem, kakršen je ProWein z vsem, kar ponujaš, in ponujajo vsi, ampak le profilirano. Tako se točno vidi, kdo ima blago za mednarodni trg in kdo ne. To velja za vse, od vrhunskih majhnih in zelo nišnih vinarjev do večjih kleti.«
Na sejmu ProWein manj Kitajcev
Slovenski vinarji so bili med 6000 razstavljavci iz 57 držav in so s skupnim nastopom, »a še vedno malce različno«, saj je naš največji vinar, P & F Jeruzalem Ormož v lasti Vladimirja Puklavca (v Nemčiji je uspel s svojim energetskim podjetjem), prepričevali svoje dosedanje in potencialne kupce.
Peršolja, direktor največje zadružne kleti pri nas, ki uspešno povečuje izvoz, pravi, da so v Nemčiji že lani začeli »ohlajati« odnose z velikimi uvozniki, ker jim ni uspelo doseči »kritičnih količin«, medtem ko so uspešnejši na angleškem trgu, kjer se jim prodaja povečuje.
Na tokratnem ProWeinu pa so bile, kot pravi, zelo pozitivne prodajne zgodbe Belgija, Nizozemska, Amerika in tudi Velika Britanija.
»Na sejmu je bilo mogoče opaziti veliko manj Kitajcev. Predlani in lani so bili glavne zvezde, zdaj jih je bilo precej manj, očitno je to tudi posledica gospodarske krize pri njih. Mi smo ohranili naše Kitajske kupce, žalosti nas le, da nimamo večje rasti, kakršno smo pričakovali. Tako ostajamo pri pol milijona litrov izvoza na Kitajsko, sicer bi morali letos preseči milijon, lani bi mogli priti na 800 tisoč litrov.
Zdaj več vlagamo v ameriški trg, prav tako se odpira tudi Anglija. Kaže se večja profiliranost, jasno je tudi, na katere trge gremo s čim, nič več ne nastopamo na slepo. V Nemčiji smo zamenjali tudi strategijo: zdaj so naš cilj posamični, lokalni kupci, tako tudi prej najdemo nišo.«
V Nemčiji s 15 na 21 milijonov hektolitrov
Po najnovejših podatkih, zbranih pri evropski komisiji, je bil skupni pridelek vina v 28 državah EU v letu 2015/2016 »težek« 171,1 milijona hektolitrov, kar je za 2,9 odstotka več kot leto prej. Največja pridelovalka je po teh podatkih Italija s 50,4 milijona hektolitrov vina, sledijo ji Francija s 47,7 milijona in Španija z 41 milijoni hektolitrov vina.
V Nemčiji so v tem letu pridelali za skoraj 8,8 milijona hektolitrov vina, na Portugalskem pa dobrih 6,7 milijona hektolitrov. Za naše razmere zelo močne pridelovalke vina so še Romunija z dobrimi štirimi milijoni hektolitrov, Grčija z več kot 2,6 milijona hektolitrov ter Avstrija in Madžarska s po 2,5 milijona hektolitrov vina.
Slovenija je z 857.000 hektolitrov vina za Bolgarijo (1,5 milijona hektolitrov) in Hrvaško (943.000 hektolitrov) v zadnji tretjini članic EU – ta je z 58,7-odstotki še vedno največja pridelovalka vina na svetu.
Zanimivi so tudi kazalniki porabe vina v zadnjih letih. Največje zmanjšanje porabe beležita v dobrih treh desetletjih Francija in Italija. V Franciji se je poraba s skoraj 50 milijonov hektolitrov zmanjšala na dobrih 30 milijonov (v letih 2011 in 2012 je padla na 28 milijonov hektolitrov), v Italiji pa na okoli 23 milijonov hektolitrov.
V Španiji se je poraba zmanjšala z 19 milijonov na deset milijonov hektolitrov. Med vinskimi državami, kjer se poraba ves čas nekoliko povečuje, je Nemčija, kjer se je količina popitega vina zvišala s 15 milijonov na okoli 21 milijonov hektolitrov.
Večja proizvodnja sili v izvoz
Glede na proizvedene količine vina v EU in padec njegove porabe se spreminjajo tudi podatki v izvozu. Lani so države EU28 izvozile za skoraj 22 milijonov hektolitrov vina, od tega dobrih 2,6 milijona hektolitrov (12 odstotkov) penin. Glavnina (70 odstotkov) izvoženega vina je bila mirnih vin v steklenicah. Med ključnimi izvoznimi destinacijami so: ZDA, Kitajska, Švica, Kanada, Japonska, Rusija, glavne izvoznice pa so Italija, Francija, Španija, Portugalska in Nemčija.
Skupna vrednost izvoza evropskih vin je lani presegla 9,8 milijarde evrov, največji delež tega je s skoraj 4,6 milijarde prispevala Francija. Slovenija je izvozila za 4,8 milijona evrov vina. Povprečna cena izvoženih vin iz EU je bila 4,47 evra.
Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko vina in kam prodajajo glavne evropske pridelovalke in izvoznice. Italija, denimo, je lani izvozila veliko več kot 6,5 milijona hektolitrov vina, od tega dobrih 3,1 milijona hektolitrov v ZDA. Izstopajoč je podatek, da je skupni izvoz vina iz 28 držav članic EU v ZDA dosegel dobrih 5,6 milijona hektolitrov.
V Kanado in Švico so italijanski vinarji prodali po skoraj 700.000 hektolitrov vina, na Japonsko 434.000 hektolitrov, v Rusijo 293.000 hektolitrov in na Kitajsko dobrih 269.000 hektolitrov. Sicer pa italijanska vina pijejo tudi na Norveškem, v Avstraliji, Mehiki, Braziliji, Južni Koreji, Ukrajini, Združenih arabskih emiratih, na Tajvanu, v Nigeriji, Singapurju in še nekaterih drugih državah.
Dobrodošli trgi
Poleg omenjenih močnih trgov pa pomembne količine vina prodajo še v Avstralijo, Hongkong, Singapur, Južno Korejo, na Tajvan, Združene arabske emirate, na Slonokoščeno obalo (v nekdanje evropske kolonije), Norveško, v Brazilijo, Nigerijo itd.
Tretji največji izvoznik vina iz EU so Španci z več kot 5,7 milijona hektolitrov vina, njihov najmočnejši trg v letu 2015 je bila Rusija, kamor so prodali skoraj 1,1 milijona hektolitrov vina, za njim pa kitajski trg s 767.000 hektolitri in ameriški trg s 656.000 hektolitri prodanega vina. Zanje zelo pomembni so po količinah prodanega vina še trgi Kanade, Švice, Japonske, Slonokoščene obale (v vsako od teh držav prodajo precej več kot 300.000 hektolitrov vina), Angole, Mehike in Nigerije (tja so lani prodali več kot 187.000 hektolitrov vina).
Portugalska, ki je lani izvozila skoraj 1,4 milijone hektolitrov vina, je na četrtem mestu vinskih izvoznic EU. Njen glavni izvozni trg pa je Angola, kamor so prodali za več kot 522.000 hektolitrov vina. Za primerjavo: v ZDA, ki je druga izvozna destinacija portugalskih vin, je bilo lani prodanega 172.378 hektolitrov vina, v Kanado, Švico in Brazilijo pa po nekaj manj kot 100.000 hektolitrov.
Portugalska vina očitno ugajajo tudi Kitajcem, saj so jih uvozili 65.500 hektolitrov. Za Nemčijo kot peto najmočnejšo evropsko izvoznico vin (804.494 hektolitrov) je daleč najpomembnejši ameriški trg, kamor so lani prodali dobrih 223.000 hektolitrov svojih vin. Na drugem mestu je Norveška, tja so prodali 138.000 hektolitrov vina, sledijo pa Švica (99.350), Kanada (58.043), Kitajska (51.818), Japonska (44.512), Rusija (41.357) in druge države.
Za EU glavni izvozni trg ZDA
Slovenija je s 15.786 hektolitri izvoženega vina sredi druge polovice EU izvoznic, naš glavni izvozni trg zunaj EU pa so ZDA s 6617 hektolitri prodanega vina, sledijo Kitajska s 1980 hektolitri, Hongkong s 478 hektolitri, Japonska s 321 hektolitri, Kanada s 105 hektolitri itd.
Po drugi strani je Evropa kot največja pridelovalka in izvoznica vina tudi njegova velika uvoznica. Tako je lanski uvoz vina presegel 14,1 milijona hektolitrov, največ (skupaj 12,5 milijona) iz Avstralije, Južne Afrike, Čila, ZDA in Nove Zelandije. Vrednost uvoza vina v EU je lani presegla 2,7 milijarde evrov, največja uvoznica (in prodajalka) vin je bila Velika Britanija (1,3 milijarde), vrednost slovenskega uvoza vin (malo več kot 43.000 hektolitrov) je bila dobrih 2,9 milijona evrov. Povprečna cena uvoženega vina v EU je bila 1,95 evra.
