Tiskane izdaje
Slovenija bo za pospešek razvoju podeželja letos namenila okrog 160 milijonov evrov, namenskost porabe tega denarja je zapisana v dodelanem programu razvoja podeželja (PRP), poslanem v potrditev evropski komisiji konec decembra.
Program razvoja podeželja je skupni programski dokument posamezne države članice EU in evropske komisije. Slovenija je bila lani v skupini držav, ki so med prvimi dobile soglasje komisije za pripravljeni PRP v novem programskem obdobju 2014-2020.
Za malo več kot 1,1 milijarde evrov vreden program bo v celotnem obdobju iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja namenjenih 838 milijonov evrov, preostali del pa iz državnega proračuna. Kmalu po potrditvi PRP v Bruslju so se pokazale njegove pomanjkljivosti. Na formalno potrditev dodelanega programa bo treba počakati predvidoma do marca.
»Cilj je ukrepe narediti manj zapletene in bolj dostopne kmetom, predvsem pa, da bi se več kmetov lahko vključilo zlasti v kmetijsko-okoljske ukrepe, kjer smo v prvem letu izvajanja opazili manjši vstop kot v preteklem obdobju. Prav za vse sektorje, kjer je bil vstop slabši, smo naredili pomembne izboljšave,« pravi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Spodbujanje paše
Z nadgradnjo ukrepa pri poljedelstvu na vodovarstvenih območjih so, denimo, omogočili podpore tudi kmetom na teh območjih, a le, če bodo izpolnjevali dodatne zahteve. Pri habitatnih ukrepih na področju Nature 2000 so prilagodili administrativne omejitve (datume, ko nista dovoljena košnja ali paša), zaradi dodatnih stroškov, ki vplivajo na dohodek zaradi izvajanja habitatnih ukrepov, pa se bodo ta plačila pomembno povečala. Povečujejo se tudi podpore za rejo avtohtonih pasem živali: doslej je bilo priznanih 60 odstotkov izračunanih stroškov, po novem bodo stoodstotno.
Kot eno pomembnejših dodelav ukrepov Strniševa poudarja širitev ukrepa za dobro goveda in drobnice z uvedbo zahteve izvajanja paše. »Pri govedu bo ukrep predvidoma uveden letos, in sicer za kmetije, ki bodo imele živino najmanj 120 dni na paši, podpora bo 53 evrov na glavo velike živine, za drobnico, kjer bo nadgrajen ukrep predvidoma izvajan prihodnje leto, pa bo podpora 28 evrov na žival.« Pri ekološkem kmetovanju se bodo plačila za travinje zvišala s 60 na 80 odstotkov izračunanih stroškov.
Lažje do investicijskih podpor
Več pomembnih izboljšav je na področju investicijskih podpor. Med drugim bodo po novem investicijski stroški upravičencem priznani tudi v primeru, če bodo dela začeli že ob oddaji vloge na javni razpis, in ne šele od dne izdane odločbe, kot je bilo doslej. To pomeni, da ob letošnjem investicijskem ciklu, za katerega je po besedah ministra Dejana Židana na voljo 146 milijonov evrov skupne (evropske in slovenske) proračunske pomoči, ne bo treba čakati na odločbo.
Sicer pa so tako pri naložbah v kmetijska gospodarstva kot pri naložbah v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov predvidene tri pomembne vsebinske novosti: prva je, da za naložbe do 15.000 evrov kmetijam ne bo treba izkazovati ekonomske upravičenosti naložbe s poslovnim načrtom, ampak z določenimi doseženimi cilji (kmetijsko gospodarstvo mora ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja najkasneje do konca naložbe); za te kmetije je tudi nižji vstopni prag dohodka, ki ga morajo dosegati, da so upravičene do investicije.
Druga novost je, da so prag za zahtevne naložbe, za katere je treba predložiti poslovni načrt na podlagi že obstoječega knjigovodstva, dvignili s 50.000 na 200.000 evrov skupne priznane vrednosti naložbe. Tretja novost je, da so za posebna problemska območja določili deset odstotkov višje podpore financiranja, kmetije na teh območjih bodo imele tudi dodatne točke pri izpolnjevanju kriterijev za razpis.
Opredelitev problemskih območij v PRP 2014-2020 je na ravni občin, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo za najmanj 20 odstotkov presežen nadpovprečni nagib kmetijskih površin (GERK), zato so, poudarja Strniševa, še posebno izpostavljena opuščanju kmetovanja in izseljevanju. Problemsko območje obsega 46 slovenskih občin.
Pomoč mladim kmetom
Spreminjajo se tudi zgornje vrednosti podpor, ki jih lahko posamezno kmetijsko gospodarstvo prejme v sedemletnem obdobju. Za naložbe na kmetijah je zgornja meja ostala nespremenjena pri 500.000 evrih pomoči v sedmih letih, za mala, srednja in velika podjetja pa se pomoč znižuje s tri na 1,7 milijona evrov.
»Ko gre za pridelavo in predelavo, pa je za kmetije in mikro podjetja ta meja dvignjena z enega milijona na 1,5 milijona evrov, za mala podjetja je meja tri milijone, za srednja in velika pa se z dveh milijonov dviga na pet milijonov evrov,« je še pojasnila državna sekretarka.
Izdatnejša pomoč se obeta tudi mladim kmetom. Doslej je pomoč lahko pridobila mlada kmetija, ki se je začela vzpostavljati najmanj 18 mesecev pred oddajo vloge, zdaj pa bo ta meja 24 mesecev pred oddajo vloge; upravičenec do pomoči pa je lahko zemljiškoknjižni lastnik ali solastnik kmetije skupaj z zakonskim ali zunajzakonskim partnerjem. Mladi prevzemnik kmetije je upravičen do enkratne pomoči 45.000 evrov, če pa mu kmetovanje predstavlja le del njegove dejavnosti, znaša ta pomoč 18.600 evrov.
