Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski vinarji so odlični pridelovalci vin, kar potrjujejo tudi številna priznanja na mednarodnih ocenjevanjih vin. Njihove zgodbe o uspehu, na drugi strani pa številne nerešene težave v panogi zaznamujejo tudi letošnji sejem Vino Ljubljana.
Na sejmu, ki se skupaj z najstarejšim ocenjevanjem vin na svetu letos že tretje leto odvija kot prireditev, ki združuje poznavalce in ljubitelje dobrih vin, so ob druženjih s pokušinami, namenjenih tudi širjenju kulture pitja, pripravili kar nekaj aktualnih strokovnih predavanj in delavnic o pomenu starih sort vina, o teranu in njegovi slovenski zaščiti, pa o rebuli, za katero bijejo bitko Brici.
Prav rebula, ki je z več kot dvema milijonoma trt, zasajenih na četrtini vseh briških vinogradov, ena najpomembnejših vinskih sort v Goriških Brdih, je postala z vse večjo prepoznavnostjo vin s tega območja na tujih trgih zanimiva tudi za italijanske vinarje. Rebula je namreč idealna osnova za penine, saj ima zanje med primorskimi sortami najbolj primerno stopnjo kislin.
V Brdih takšne penine pridelujejo že več kot 50 let, potencial rebule so zaznali tudi italijanski vinarji iz Furlanije in Veneta, ki so s prodajo 360 milijonov steklenic prosecca na leto svetovni fenomen.
V peninah iz rebule vidijo svežo zgodbo, morda nov prodajni hit, pravijo v Kleti Brda, kjer poudarjajo, da je originalna rebula doma na strmih terasah in na lapornatih tleh, kjer je težko pridelati že 10 ton grozdja na hektar.
Z industrijsko proizvodnjo se spreminja karakter vina
»Pridelava rebule v nižini na peščenih tleh, kjer lahko z namakanjem pridelek skoraj podvojimo na 18 ton grozdja na hektar, kot je že zapisano v pravilnikih, povsem spremeni karakter vina. Bojimo se, da bi s takšno, tako rekoč industrijsko proizvodnjo, našo izvirno rebulo razvrednotili in jo ob sočasnem agresivnem trženju povsem zasenčili,« opozarja Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, ki združuje 400 vinogradniških družin, »ki po večini ročno obdelujejo 1000 hektarov vinogradov«. Letos so skupaj pridelali 5500 ton grozdja.
Z italijanskimi vinarji v sosednji Furlaniji-Julijski krajini, ki prav tako gojijo rebulo na gričevnatem lapornatem terenu, se dogovarjajo, da bi skupaj uveljavili zaščito in preprečili, da bi rebulo odpeljali tako daleč v ravnino, pravi Peršolja. Za to že iščejo zakonsko podlago, ki bo dovolila vpis rebule v sortiment tam, kjer je ni bilo.
»Primorski vinogradniki se moramo posuti s pepelom, ker rebule doslej še nismo primerno zaščitili. Kriva je premajhna povezanost, saj vsak vinar skrbi le za svojo blagovno znamko, pri promociji teritorija pa ne stopimo skupaj. A prav teritorij je magična beseda pri mednarodnem trženju vin,« pravi Peršolja.
Klet Brda pridela, doneguje in stekleniči vina iz polovice vseh briških vinogradov. Drugo polovico pridela in trži 140 zasebnih vinarjev. »Vsi bi morali bolj sodelovati pri promociji teritorija, kar sedaj poleg Kleti Brda počne le še nekaj prodornih posameznikov. Na mednarodnih trgih lahko igramo le kot ekipa. Le s strokovnim in strateškim pristopom, vztrajnostjo in sodelovanjem vseh vinarjev se bo Slovenija lahko zapisala na vinski zemljevid sveta,« sklene Peršolja.
Kaotične razmere na trgu
Druga nič manj pomembna in zagotovo ne obrobna tema je ob hvalnicah žlahtnosti slovenskim vinom še vedno velik delež sivega vinskega trga. Slovenski vinski trg je še vedno kaotičen, pravi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije in postreže s podatkom, da je po izračunih davčnih svetovalcev na sivem trgu 27 milijonov litrov vina.
Kritičen je do ukrepov kmetijske politike, ki so v sprejetih kriterijih za dodeljevanje pomoči premalo naravnani na večje slovenske vinske kleti, »ki zato ne morejo priti do zadostnih sredstev za posodobitve«. Iz novega programa razvoja podeželja, ki da prihaja z dveletno zamudo, pa so iz ukrepa konkurenčnosti izločili traktorje, tako da velike kleti, kakršna je zadružna v Brdih, ne morejo priti do traktorjev.
Zato, ker so jih prej kmetje leta kupovali na veliko brez kakršnihkoli kriterijev. Kritičen prst usmeri tudi v kriterije za posodobitev kleti, ki izključujejo velike kleti, kot sta Vinakoper in Radgonske gorice (skupaj predstavljata tisoč hektarov vinogradov v Sloveniji), ker sta v lasti velikih firm.
»Ukrepi kmetijske politike so premalo specifični in očitno velikim povsem nenaklonjeni, na drugi strani imamo tretjino slovenskega trga še vedno na sivem. Z gotovostjo lahko trdim, da so ponudniki vina v Sloveniji zaradi različnih davčnih statusov in obremenitev v neenakopravnem tržnem položaju,« še dodaja Brejc.
