Podnebne spremembe so velik izziv za kmetijstvo

Ljubljana – Podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi pojavi vse bolj grozijo kmetijstvu in opozarjajo na nujne spremembe v kmetijski pridelavi, ki je tudi med glavnimi povzročitelji segrevanja ozračja.

V Svetovni organizaciji za kmetijstvo in prehrano (FAO) so zato sklenili, da bo letošnji svetovni dan hrane (16. oktober) v znamenju prilagajanja kmetijstva in pridelave hrane podnebnim spremembam.

Kmetijstvo, ki je po razpoložljivih podatkih vir okoli 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni – po podatkih FAO živinoreja povzroča dveh tretjini vseh kmetijskih emisij – lahko sámo odigra ključno vlogo v zmanjševanju negativnih vplivov na podnebje.

S povečevanjem svetovnega prebivalstva se povečuje tudi potreba po večji pridelavi hrane. Ob napovedih, da bo do leta 2050 na svetu 9,6 milijarde ljudi, bi se morala kmetijska proizvodnja povečati za kar 60 odstotkov. A ker se bo po nekaterih napovedih zaradi posledic podnebnih sprememb samo pridelava žit zmanjšala za okoli pet odstotkov, so zato razumljivi pozivi k iskanju rešitev za produktivnejšo in bolj trajnostno naravnano pridelavo hrane. Glavno sporočilo FAO ob letošnjem svetovnem dnevu hrane je zato: »Podnebje se spreminja. Tudi kmetijstvo in hrana se bosta morala spremeniti.«

(Za povečavo kliknite na fotografijo.) Infografika: Delo

Podnebne spremembe so se tudi zaradi ogrožanja prehranske varnosti dotaknile vseh na tem planetu, kjer je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije podhranjena skoraj milijarda ljudi. Več kot 70 odstotkov lačnih živi v nerazvitih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda. V razvitejšem svetu pa ima kar dve milijardi ljudi težave zaradi debelosti. Na leto je zavržene kar tretjina vse pridelane hrane.

Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam je povezano tudi s porabo vode, kar je v ekstremnih razmerah s sušo lahko velika težava. Kmetijstvo je namreč velik porabnik vode. Če je po nekaterih ocenah za proizvodnjo kilograma pšenice potrebnih 900 litrov vode, še več, kar 1400 litrov za proizvodnjo kilograma koruze, za proizvodnjo kilograma govedine pa kar od 15.000 do 20.000 litrov vode, je lažje razumeti selitev proizvodnje oziroma skrb za namakanje v kmetijsko razvitejših državah. Slovenija, ki je sicer bogata z vodnimi viri, namaka le odstotek od skupaj 470.000 obdelovalnih površin. Pri ponavljajočih se sušah je to težava, ob kateri ni mogoče prezreti, da je prav koruza kot velika porabnica vode postala v naši kmetijski pridelavi prevladujoča poljščina.

Spremembe v kmetijskih politikah nujne

»Če bomo uspešni pri prehranski varnosti v državah v razvoju, bomo delno rešili tudi problem migracij, meni Franc Bogovič«. Foto: Leon Vidic

»Podatki FAO kažejo, da se morata kmetijstvo in trgovina s kmetijskimi izdelki konceptualno spremeniti, če hočemo kmetijstvo ohraniti in zagotoviti hrano vsem na planetu,« je prepričan evropski poslanec Franc Bogovič. »Podnebne spremembe že dolgo močno vplivajo na kmetovanje in tudi že ogrožajo strateški cilj o izkoreninjenju svetovne lakote do leta 2030. Kar 70 odstotkov najrevnejšega svetovnega prebivalstva je hkrati odvisnega od kmetijstva in drugih naravnih virov, zato jih podnebne spremembe, ki vplivajo na količino pridelkov, prizadenejo še bolj. EU lahko tem ljudem v razvoju kmetijstva, odpornejšega na klimatske spremembe, pomaga s sredstvi razvojne pomoči, ki je namenjena državam v razvoju. Pomagamo lahko tudi z izmenjavo izkušenj in izobraževanjem. Če bomo uspešni pri prehranski varnosti v državah v razvoju, bomo delno rešili tudi problem migracij.«

Po njegovem mnenju morata hitrejši razvoj in uporaba tehnologij za zmanjševanje negativnega vpliva kmetijstva na podnebje ostati prednostna naloga, česar se v EU, kot pravi, zavedajo in v okviru ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov do leta 2030 tudi uresničujejo. »Prepričan sem, da bo k povečanju zavesti o pomembnosti varovanja naravnih virov in krepitvi trajnostnega kmetijstva pripomogla tudi slovenska pobuda za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel, ki je pred kratkim v Rimu prejela soglasno podporo vseh držav članic FAO,« še dodaja Bogovič.

Dovolj možnosti za večjo samopreskrbo Slovenije

Uravnavanje okoljskih učinkov kmetijske dejavnosti, doseganje višjih stopenj samopreskrbe s hrano, spodbujanje k rabi domačih kmetijskih proizvodov ter sledljivost varno proizvedenih kmetijskih pridelkov postajajo prednostne teme tudi v načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva. Zdaj sorazmerno nizke stopnje samopreskrbe s ključnimi pridelki, še najslabše nam gre pri pridelavi zelenjave, sadja, krompirja, bi lahko zvišali, če bi nam uspelo povečati obseg kmetijskih zemljišč v uporabi vsaj na okoli 600.000 hektarov, za kar je dovolj možnosti. S tem bi povečali obseg kmetijskih zemljišč v uporabi s sedanjih 2300 kvadratnih metrov (še leta 2007 jih je bilo 2400) na 3000 kvadratnih metrov na prebivalca, kar bi bilo dovolj za povečanje samopreskrbe na približno 80 odstotkov, kar je po strokovnih ocenah strateški minimum varnejše preskrbe. Morali bi omejiti pridelavo krme v nižinskih, ravninskih predelih, povečati površine za setev žit na vsaj 140.000 hektarov oziroma s sedanjih 500 kvadratnih metrov na 700 kvadratnih metrov na prebivalca in za kmetijsko rabo usposobiti več degradiranih kmetijskih površin.