Tiskane izdaje
Kje vidite možnost, da bi vas politika lahko bolj poslušala? Kje je ključni problem?
Med aktualnimi problemi v družbi, ki se absolutno tičejo zadružništva, je teran gotovo zelo pomembna tema. Teran je slovenski in vidimo, kaj se dogaja. Pričakujemo aktiven odnos ter ustrezno ukrepanje ministrstva in vlade v celoti do EU. Podpiramo in sodelujemo pri aktivnostih nove Civilne iniciative za zaščito terana, ki mora ostati slovenski.
Z ministrstva napovedujejo v skrajnem primeru tudi tožbo proti evropski komisiji, napovedujejo jo tudi vinarji s Krasa. Jih boste podprli, tudi finančno, če bo treba?
Seveda. S podporo naši zadrugi, ki na Krasu skrbi in ohranja pridelavo tega vina, dajemo podporo vsem pridelovalcem. Če se vrnem k vprašanju, na katerem področju bi nas morala politika bolj upoštevati in kaj želimo od ministrstva, ne morem mimo problematike kmetijskih zemljišč. Zdaj je s tega področja aktualnih več tem. Denimo teh sto hektarov na območju Hoč, za katere je bil sprejet zakon, da se namenijo za pozidavo, za Magno. Seveda se strinjamo, da je treba v Sloveniji zagotavljati delovna mesta, da je treba privabiti tuje investitorje. Sporno se nam zdi, da gre za kar sto hektarov kmetijskih površin, o katerih dvomim, da jih bodo hitro uporabili za te namene. Sporno je, da zakon omogoča prisilno razlastitev. Zahtevamo, da se za prizadete kmete najde nadomestna zemljišča oziroma - če to ni mogoče - da se ta zemlja odkupi po primerni ceni, da bo kmet lahko investiral na drugem področju ali dopolnil svoj dohodek.
Pa so na tem območju nadomestna zemljišča?
Nekaj jih je, a prav blizu ne. Že pred letom in pol sem na odprtju sejma v Radgoni, ko je bila aktualna zadeva glede kmetijskih zemljišč Perutnine Ptuj, opozarjal, da bi bilo treba ob spremembi lastništva urediti, da bodo ta zemljišča v lasti ali najemu kmetov. Takrat tega predloga nihče ni prav resno obravnaval, morda so bile tudi druge nevladne organizacije premalo aktivne. To je podobno, kot je bilo pred leti v Savinjski dolini, ko smo 4500 hektarov zemlje Hmezada, ki je takrat šel v stečaj, odkupili v zadrugi in ta zemlja je zdaj v rokah kmetov. Tako smo na tem področju postavili kar nekaj evropsko primerljivih kmetij.
To je res, a Perutnina Ptuj normalno deluje in obdeluje najeta državna zemljišča.
Perutnina Ptuj res deluje normalno, vendar zanjo teh 4000 hektarov lepe zemlje ni bistvenih, večino krme kupijo. Mi pa bi s temi hektari statistično lahko povečali kar 400 kmetij. Ampak zdaj, ko je v Perutnini rusko lastništvo, se tej zemlji pač nočejo odpovedati. Ob spremembi lastništva bi bilo po mojem mnenju to mogoče. Drugi problem pri kmetijskih zemljiščih je, da tista ob meji kupujejo tujci, predvsem Avstrijci. Vse evropske države imajo nekakšno zaščitno zakonodajo, ki ne sme biti protievropska, pomeni pa lahko določeno varovalko. Tretji problem je avtocestni krak čez Savinjsko dolino. Koroška gotovo potrebuje avtocesto, toda zakaj niso sprejeli različico za gradnjo na manj kakovostnih zemljiščih skozi Arjo vas? V Braslovčah gre za veliko hektarov prvovrstne zemlje.
Niste odgovorili na vprašanje: ali ste v boju za teran pripravljeni tudi finančno podpreti vaše člane na Krasu, če bo treba pravico iskati na sodišču. Mislim na podporo vaše Deželne banke?
V zadružnem sistemu in tudi v banki imamo kakovostne pravne službe, ki so sposobne pomagati. Gotovo bomo svoje člane podpirali na vse mogoče načine.
Kako sodelujete z ministrstvom? So dovzetni za vaše pripombe, za sugestije?
Ključna točka sodelovanja je moje članstvo v svetu za kmetijstvo na resornem ministrstvu. Tam se srečujemo skoraj vsak mesec. V zakonodaji nam je v preteklih letih uspelo kar nekaj zadev spremeniti. V prihodnje si želimo, da se spet vrne zadružna revizija in da bi bilo zadružništvo podprto ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Da bi bili v davčni zakonodaji za zadruge morda ugodni pogoji, ker zadruge navsezadnje zagotavljajo socialno stabilnost na nekem območju. Zadruge smo tiste, ki ravnamo družbenoodgovorno in skrbimo za skladen regionalni razvoj.
V kakšni kondiciji je zadružni sistem? Prek Deželne banke ste lastniki Semenarne, ki jo bremenijo posojila?
Zadružni sistem je v dobri kondiciji in dobro deluje. Iz leta v leto smo uspešnejši, promet po zadrugah se je v zadnjih desetih letih podvojil, zdaj smo na približno desetih milijonih povprečnega letnega prometa, tudi skupno premoženje se je iz leta v leto povečevalo. Deželna banka je po še nerevidiranih finančnih kazalnikih v preteklem letu zelo dobro poslovala, izpolnili smo vse zahteve Banke Slovenije. Semenarna tudi dela po načrtu in ima primerno letno rast. Zato so določene negativne ocene v nekaterih medijih zlonamerne in ne veljajo.
Kako se boste branili pred prevzemi? Semenarna, ki vam jo je pred časom uspelo rešiti pred tujimi prevzemniki, je spet zanimiva za kupce?
Semenarna je gotovo podjetje, ki mu v naši državi ni primere. Ima 30 milijonov evrov letnih prodajnih prihodkov. Statistično gledano bi lahko rekli, da je pač eno od številnih podjetij v državi, vendar je treba vedeti, da je ključni branik avtohtonih slovenskih semen. Ekonomske računice vzdrževanja teh semen ni, zgolj ekonomsko bi jo vsak lastnik lahko ukinil, toda mi iz nacionalne zavesti in z vidika ohranjanja slovenskega podeželja to proizvodnjo podpiramo in jo bomo tudi v prihodnje. Brez Semenarne Ljubljana ne bi mogli več sejati slovenskega semena. Pred leti je to bilo odlično podjetje, zaradi različnih vzrokov, kot so tuje lastništvo in različna vodstva, ki so ga ropala, je šlo skoraj v stečaj. V Deželni banki in zadružnem sistemu smo se odločili, da ga rešimo. Dokapitalizirali smo ga, obremenjeno s posojili iz preteklosti svoje obveznosti redno poravnava, zdaj smo z bankami upnicami tik pred dogovorom glede prisilne poravnave. Vse gre po načrtu in prepričan sem, da nam bo uspelo.
Pa Deželna banka, bo ta ostala v zadružni lasti?
Deželna banka bo gotovo ostala v zadružni lasti, čeprav slišimo različne govorice. Nekateri se želijo polastiti tako Semenarne kot Deželne banke, saj sta to solidni podjetji. Nekateri premoženje zadrug še vedno razumejo kot nekdanje družbeno premoženje, toda to premoženje je v lasti kmetov, članov zadrug.
