Tiskane izdaje
Družba, ki bo izključno v državni lasti, bo potrebovala 20 milijonov ustanovnega kapitala, kolikor bo po besedah resornega ministra Dejana Židana potrebnih za premostitev obdobja od nastanka terjatev do izplačil, za obratni kapital, pa za vzpostavitev poslovnih, skladiščnih in drugih objektov. Poudaril je tudi, da bo lahko podjetje letno na trgu ponudilo vsaj milijon kubičnih metrov lesa in da bodo njegovi prihodki višji od 50 milijonov evrov. Po njegovem bodo lahko celotno količino lesa iz državnih gozdov predelali v Sloveniji in dodal, da z novim podjetjem delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ni v ničemer ogroženo.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podpirajo novo zakonsko ureditev, ki je po besedah državnega sekretarja Aleša Cantaruttija eden od ukrepov, s katerim bi oživili gozdno lesno verigo in predvsem predelovalno verigo. Novo podjetje, ki bo po tržnih pogojih zagotavljajo ustrezne količine kakovostnega lesa, pa bi lahko, kot je dejal, »povečalo zdaj razdrobljeno oskrbo z lesom in zagotavljalo podjetjem ustrezne količine lesa«, kar jim bo pomagalo pri načrtovanju razvoja. Tudi Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je prepričan, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in da to lahko ob drugih spodbudah in vlaganjih prispeva k ponovnemu zagonu lesnopredelovalne industrije. Pri tem je izpostavil pomen razvojnih oddelkov v podjetjih in zelenih javnih naročil, s katerimi bi povečali porabo lesa pri gradnjah in obnovah stavb ter dali pospešek lesni predelavi.
Ne uničiti ampak nadgraditi
Za direktorja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silva Pritržnika je nesmiselno porabiti 20 milijonov evrov za zagon novega podjetja, ko pa imajo v sedanjih izvajalskih podjetjih s 1500 zaposlenimi ustrezno znanje, tehnološko opremo, pa tudi dolgoletne osebne stike in zaupanje partnerjev. Vsega tega ne bi smeli uničiti ampak nadgraditi z vlaganji v zagon novih lesnopredelovalnih podjetij, gozdno lesno verigo pa bi morali krepiti tudi z zasebnimi gozdovi, je prepričan Priteržnik, ki, kot pravi, ne nasprotuje novemu načinu gospodarjenja, nasprotuje pa, da bi z našim lesnim bogastvom »postali bogata kolonija z revnimi državljani«, če bi izvajalci del postali tujci.
V lesno predelovalnih podjetjih, ki so preživela nič kaj prijazno obdobje propadanja nekdaj cvetoče in dobro razvite lesne predelave s prepoznavnimi slovenskimi blagovnimi znamkami na domačem in tujih trgih, si želijo boljšega dostopa do kakovostnega slovenskega lesa. Pa tudi tega, da pri javnih naročilih ne bi bil najpomembnejši kriterij za izbiro najnižja cena. Kot je dejal Bogdan Božac, prvi mož Marles hiš, bi državno podjetje pri izbiri izvajalcev del v gozdovih moralo upoštevati tudi ustrezna usposobljenost, primerne reference, usposobljenost kadrov, strojno opremljenost, sicer bo to povzročilo propad gozdarskih podjetij z zaposlenimi, ki so »nedvomno usposobljeni za delo v gozdu«. Sicer pa po njegovem ostaja uganka ali se bo novo državno podjetje tudi samo začelo ukvarjati z določeno lesno predelavo. Zavzel se je za spodbujanje ustreznih investicij v predelovalnih podjetjih, ki so na trgu. S tem se je strinjal tudi Gorazd Ulbl, direktor podjetje Lesna vrata, za katerega osnovi vložek (20 milijonov evrov) v državno podjetje ni prevelik, ker lahko na račun tega v prihodnosti veliko pridobimo.
Pretirana pričakovanja
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem ocenjuje, da vsebuje predlog zakona vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi in da je »lastna prodaja gozdn o-lesnih sortimentov sicer zahteven zalogaj za družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. , a očitno se po 20 letih nekega sistema samo na tak način da presoditi, če so državi prikazane prodajne cene lesa realne«. Po njegovem se je ob lanskem žledu in letošnji namnožitvi podlubnikov trenutna ureditev izkazala za premalo fleksibilno pri koncentraciji delovanja v najbolj ogroženih območjih. Zato tudi nič kaj spodbudne ugotovitve inšpekcijskih služb, ki so podrobneje pregledale ravnanje nekaterih koncesionarjev na območjih z največjo škodo po lanskem žledolomu.
»Ob kriznih razmerah nudi predviden nov sistem v državnih gozdovih večjo garancijo za učinkovitejše ukrepanje. Državnim gozdovom, se tako ne bi smeli več dogajati pogosto nepotrebni dogodki zaradi nepravočasnega poseka, kot smo jim priča v okolici Snežniškega gradu ali pa izvršbe sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ponekod drugod,« meni Oražem, ki je prepričan, da so velika pričakovanja od nove zakonske ureditve pretirana, saj gre za tehnični zakon, ki ureja delo z gozdom, ne pa tudi cele vrste drugih dejavnosti, »za katere si sicer iskreno želimo, da bi zaživele v korist nacionalnih interesov, a tudi v duhu aktualnega družbenega sistema.« Ob aktualnem stanju gozdov pa ga čudi, da se oblikovanje novega sistema upravljanja državnih gozdov ni doreklo že vsaj pred petimi leti. Zdaj si želi, da bi vsaj sedanji postopek tekel hitreje, saj se morajo na nov način upravljanja z državnimi gozdovi pripraviti vsi akterji. »Vsekakor pa se ne bo prilagajal gozd, ki 1. julija 2016, če se izrazim športno, potrebuje natreniranega atleta v štartnem bloku, ne pa nekoga, ki bo takrat ob štartu zaradi prepoznega zakona v športni trgovini šele iskal športne copate.«
Napovedane spremembe skrbijo zaposlene v gozdnih podjetjih, na kar je opozoril Marjan Ferčec iz Sindikata gozdarstva Slovenije. Poudaril je, da zaposleni pri sedanjih koncesionarjih niso omenjeni nikjer v predlogu zakona in da poslušajo zgolj pričakovanja ministra, da naj bi delo v prihodnje opravljali tisti, ki ga opravljajo zdaj. Tudi on se boji najnižje cene na razpisih in tega, da bodo na razpisih delo dobili tisti, ki nimajo urejenih delovnih razmerij in ostaega.
Resne pripombe računskega sodišča
Kar nekaj resnih pripomb in pomislekov v zvezi s predlagano zakonsko rešitvijo novega upravljanja z državnimi gozdovi po 1. juliju 2016, ko se izteče večina 20-letnih koncesij, imajo tudi na računskem sodišču. Kot je poudaril Samo Jereb, je računsko sodišče »načeloma v predlogu zakona spoznalo določene prednosti, zato predlogu zakona in ustanovitvi podjetja ne nasprotuje, je pa opozorilo na določene nejasnosti in pomanjkljivosti predloga«.
Povezano z dejavnostjo podjetja, zapisano v zakonskem predlogu je tudi navedeno, da je med dejavnostmi podjetja pomembno zlasti vzpostavljanje gozdno lesnih verig z visoko dodano vrednostjo, je opozoril Jereb. Če je pojem gozdno lesne verige v zakonu utemeljen, pa temu ni tako pri visoki dodani vrednosti. Zato se sprašuje ali gre za lastniško povezovanje podjetij in ali bo podjetje Slovenski državni gozdovi odkupovalo lastniške deleže drugih podjetij, tudi v lesno predelovalnem delu. Ker je premalo jasno, za kakšno podjetje gre, kakšne natančno bodo njegove aktivnosti, je nejasno tudi, s kakšnim namenom bo podjetje najemalo posojila, za katera so vnaprej zagotovljena državna poroštva.
V primeru, da bi podjetje lahko kupovalo deleže v drugih gospodarskih subjektih, je Jereb opozoril še, da zakon nima nobenih varovalk nadzora pri sprejemanju takih odločitev. Ker že ob sami ustanovitvi novega podjetja ta kot stvarni vložek prevzema tudi lastniški delež oz. kapitalsko naložbo hčerinsko družbo Snežnik d.o.o. se posledično vzpostavi stanje, ko računsko sodišče lahko revidira družbo Slovenski državni gozdovi, izgubi pa pristojnost revizije nad družbo Snežnik, kot hčerinske družbe, je še izpostavil Jereb, ki je opozoril tudi na finančne posledice tega zakona. »Državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov danes zbere iz koncesijskih dajatev več kot 16 milijona evrov, po predlogu zakona pa je predvideno, da naj bi se v nov proračunski sklad vplačalo okrog 11, 2 milijona evrov, kar pomeni 5 milijonov manj, zato bi kazalo preučiti tveganje finančne pomoči, ker bi imelo podjetje ugodnejše pogoje za delovanje kot nekdannji koncesionarji.«
Minister Židan je obljubil, da bodo v največji možni meri upoštevali pripombe računskega sodišča in predloge drugih razpravljalcev ter predlog zakona z dopolnili koalicije še izboljšali.
