Tiskane izdaje
Ugotovitve preliminarne ocene tveganja so večkrat tudi javno predstavili. Zdaj je to potrdila tudi podrobnejša ocena tveganja.
Potem ko je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoze odkrila, da so nekateri slovenski čebelarji za zdravljenje čebeljih družin uporabljali ilegalno proizvedena zdravila, ki so vsebovala aktivne učinkovine amitraz, klorfenvinfos in rotenon, analize vzorcev medu pri 20 uporabnikih ilegalnega pripravka pa so v nekaterih odkrile ostanke amitraza, med omenjenimi učinkovinami sicer edine dovoljene za zdravljenje čebel, je bilo v javnosti izpostavljeno vprašanje o varnosti uživanja takega medu. Že samo predstavljanje ugotovitev nadzora pa je botrovalo posploševanju dvoma v ves med slovenskih čebelarjev.
Tudi zato so na NIJZ pripravili preliminarno oceno tveganja, ki je pokazala, da uživanje analiziranega medu ne predstavlja tveganja za zdravje.
Z analizami ugotovljena prisotnost amitraza je bila pod dovoljeno mejo 0,2 miligrama na kilogram medu. »Med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih niti za zdravje otrok, ne pri kratkotrajnem ne pri dolgotrajnem uživanju,« so zapisali in dodali, da glede na do sedaj znane podatke in mednarodno uveljavljene postopke za izvedbo ocen tveganja za zdravje ljudi lahko zaključijo, da so trenutno veljavni referenčni odmerki dovolj nizki tudi v povezavi z morebitnim motenjem hormonskega ravnovesja. Obenem pa poudarjajo, da omenjeni zaključki ocene tveganja kljub vsemu ne smejo vplivati na ukrepe v zvezi s proizvodnjo in uporabo ilegalnega pripravka za zdravljenje varoze.
»Vsaka ocena tveganja mora vsebovati tudi komentar o negotovostih, ki pa mora biti kolikor je mogoče kvantificiran. Vsaka kemična snov lahko povzroča škodljive učinke, če je izpostavljenost dovolj velika. Zato je treba proučiti vse verodostojne podatke o nevarnosti in izpostavljenosti, kajti tveganje je odvisno tako od nevarnosti, to je od lastnosti kemikalije, da bo pri določenem odmerku pri določeni poti vnosa povzročila določeni učinek, in od izpostavljenosti,« poudarjajo na NIJZ.
Amitraz je zdravilo za veterinarsko uporabo
»Zakonsko dovoljena mejna vrednost ostankov amitraza kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini je 0,2 mg/kg medu, kar predstavlja približno 3 odstotke sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) za vseživljenjsko izpostavljenost odraslega in 10 odstotkov sprejemljivega dnevnega vnosa za vseživljenjsko izpostavljenost otroka s telesno maso 10 kg. Iz tega sledi, da bi bilo nadaljnje rafiniranje ocene tveganja nepotrebno, saj so bili ostanki vseh drugih kemikalij, ki bi iz ilegalno proizvedenega zdravila za čebele lahko prehajale v med, pod mejo določanja. Predpisane meje ostankov v hrani so po pravilu mnogo nižje od odmerkov, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje.
Zaradi nenatančnih in zastrašujočih interpretacij analitskih rezultatov, ki so bile verjetno posledica nezadostnega razumevanja procesa ocene tveganja in principov določanja mejnih vrednosti ostankov, smo napravili rafinirano oceno tveganja za ostanke amitraza zaradi uživanja medu, za ostanke amitraza in klorfenvinfosa zaradi žvečenju satja (voska) ter opredelili morebitne interakcije med amitrazom in klorfenvinfosom.« Pri izdelavi te ocene tveganja so sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih inštitucij, iz Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo, Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za klorfenvinfos, katerega vsebnost je bila ugotovljena v satju (vosku), medtem ko so bile njegove koncentracije v medu pod mejo določanja, so zapisali, da bi lahko odrasla oseba naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (do 14 dni) brez tveganja za zdravje dnevno požvečila 169 g satja, otrok starosti treh do deset let 65 g, otrok od enega do treh let 28 g. V primeru dolgoročnega žvečenja satja bi brez tveganja za zdravje odrasla oseba lahko dnevno požvečila 42 g, otrok starosti tri do deset let 16 g satja, otrok star od enega do treh let 7 g satja, ki bi vsebovalo najvišjo izmerjeno količino klorfenvinfosa v satju, to je 0,71 mg/kg.
»Ocenili smo količino voska (satja) z ostanki amitraza in klorfenvinfosa, ki bi ga lahko brez tveganja za zdravje prežvečili odrasli in otroci naenkrat oz. v krajšem časovnem obdobju (14 dni) ali dolgoročno, vsak dan, tekom vsega življenja ob predpostavki, da bi ostanki v celoti prehajali iz voska v slino. Ker je klorfenvinfos slabo topen v vodi, zaradi česar ni prehajal v med, sklepamo, da bi bilo podobno tudi s prehajanjem klorfenvinfosa iz voska (satja) v slino. Zato menimo, da so relevantnejše količine voska, ki smo jih izračunali kot sprejemljive zaradi vsebnosti amitraza, in sicer bi odrasli smeli požvečiti v krajšem časovnem obdobju 146 g voska (satja)/dan, majhni otroci pa 24 g/dan, medtem ko bi odrasli smeli dolgoročno požvečiti 44 g/dan, majhni otroci pa 4 g/dan,« so med drugim zapisali v natančnejšem popisu ocene tveganja.
