Prednostne naloge za rast kmetijske proizvodnje

Na prvem mestu je izvedba razpisov za sofinanciranje naložb in razvojnih programov, pomembno je tudi pospeševanje izvoznih aktivnosti.

Objavljeno
01. februar 2016 18.15
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je med svojimi letošnjimi ključnimi nalogami izpostavilo tri področja dela, s katerimi naj bi zagotavljali rast kmetijske pridelave.

Kot prvega napovedujejo izpeljavo javnih razpisov za ukrepe iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020. V okviru tega programa tako napovedujejo izvedbo »do 20 javnih razpisov, namenjenih sofinanciranju investicij in razvojnih programov za področje kmetijstva, prehrane in gozdarstva«. Vrednost razpisanih sredstev bo predvidoma med 140 in 150 milijonov evrov. S tem bi ob povprečni stopnji sofinanciranja med 30 do 50 odstotki zagnali investicijski cikel v vrednosti do 350 milijonov evrov, ki bo po prepričanju resornega ministrstva, omogočal prilagajanje in prestrukturiranje kmetijskega, prehranskega in gozdarskega sektorja, podprl pričetek kmetovanja mladih kmetov, prenos znanja ipd.

Kot drugo pomembno področje izpostavljajo pospeševanje mednarodne in izvozne aktivnosti slovenskega kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Pri tem bo v ospredju izvajanje ciljnih aktivnosti za projekte v Črni Gori, na Kitajskem, vključno s projektom predsedovanja v okviru ASEM (azijsko-evropskega trajnostnega upravljanja z gozdovi), v Rusiji, svetovnega dneva čebel, v ta okvir pa je sodila tudi predstavitev na mednarodnem sejmu Zeleni teden v Berlinu pretekli mesec. Cilj teh aktivnosti je rast izvoza na trg EU in tretje trge, »zato rast proizvodnje in zaposlenosti, večji delež izvoza bo hkrati izboljšal pogajalsko moč do domačih kupcev,« so zapisali na ministrstvu.

Kot tretje od izpostavljenih področij dela v tem letu pa navajajo nadgradnjo in izvedbo te v programu razvoja podeželja, pri katerem se največ sprememb nanaša na takoimenovane površinske ukrepe oziroma ukrepe na živali. Torej za kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, za ekološko kmetovanje in za dobrobit živali. Cilj tega je, da bo več kmetij vključenih v okoljsko-kmetijske ukrepe; da bo lažje njihovo izvajanje zaradi poenostavitev; da bo zagotovljeno financiranje premika živali na pašo in zagotovljena posredna pomoč mlečni proizvodnjo.