Prehransko varnost naj zamenja razvoj

Ljubljana – Evropsko kmetijstvo je pred velikimi izzivi. Število prebivalcev na svetu se povečuje in s tem potreba po proizvodnji hrane, po drugi strani pa zmanjševanje kmetijskih površin in podnebne spremembe, h katerim pripomore tudi kmetijstvo samo, otežujejo njegovo temeljno poslanstvo.

Kaj lahko Evropa, predvsem pa Slovenija stori za izboljšanje kmetijskega sektorja prek svojih politik in sistemov za upravljanje virov, je bila glavna tema Regionalnega foruma za prihodnost kmetijstva (FFA). Vsakoletni dogodek v Bruslju ima dvakrat na leto regionalno različico v različnih evropskih državah. V Ljubljano jo je v organizaciji Evropske organizacije lastnikov zemljišč in gozdov ter – objavljeno nekoliko tišje – podjetja Syngenta pripeljal predsednik FFA Janez Potočnik. Pod okriljem ambicioznega naslova Kako doseči revolucijo evropskega podeželja so se udeleženci iz vrst visokih predstavnikov vlade in strokovnjakov strinjali, da so pred nami izzivi, ki zahtevajo aktivno vključitev vseh strank, ne le sektorja pridelave hrane, ampak tudi potrošnikov in celotne prehranske verige.

Neodgovorno kmetijstvo

Nekdanji evropski komisar za okolje je poudaril, da je sedanje kmetijstvo neodgovorno do naravnih virov. Načinov, kako to spremeniti, je več: preoblikovanje preskrbovalnih verig, ki bodo zagotovile, »da se končni izdelki po uporabi razstavijo in se deli spet uporabijo«, spodbujanje inovacij in tehnologij, ki vodijo ne le v reševanje planeta, ampak tudi v ustvarjanje delovnih mest in ozaveščeno potrošništvo. Za vse to pa so potrebne tudi primerne politike in predpisi.

Evropski poslanec Franc Bogovič je poudaril težavo zmanjševanja števila ljudi, ki se (v Sloveniji) ukvarjajo s kmetijstvom. Kot eno od rešitev za spreminjanje skrb vzbujajočega trenda je navedel znanost in tehnologijo ter za primer navedel digitalne platforme, prek katerih se proizvajalci in potrošniki povežejo neposredno brez trgovcev.

Evropa ima moralno in etično dolžnost biti vodilna pri izkoreninjanju lakote in vzpostavljanju drugih ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in pariškega sporazuma, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. Prispevek slovenskega kmetijstva k doseganju tega cilja s promocijo kratkih dobavnih verig in lokalne preskrbe je sicer majhen, a ne nezanemarljiv. Program razvoja podeželja do leta 2020 za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe namenja 203 milijone evrov, kar je petina vseh sredstev za financiranje programa.

Tok razprave je popolnoma spremenil agrarni ekonomist Emil Erjavec. Evropska in slovenska kmetijska politika bi morali po njegovem mnenju koncept prehranske varnosti, ki napačno ustvarja vtis o težavah evropskega kmetijstva, v resnici pa je Evropa največja izvoznica kmetijskih pridelkov (izvoz znaša 129 milijard evrov), nadomestiti s konceptom razvoja, predvsem trajnostnega. Prispevek Evrope k svetovni prehranski varnosti bi moral biti neposredna pomoč v razvoju kmetijstva v revnejših državah. Slovenija bi v tej zgodbi lahko sodelovala tako, da bi tem državam ponudila rešitve, denimo, kako je mali slovenski kmet preživel zadnjih petdeset let. V Evropi pa po njegovem mnenju potrebujemo nov model kmetijstva, ki bo okoljsko vzdržno, ekonomsko učinkovito in bo zagotavljajo delovna mesta tam, kjer se hrana proizvaja. To pomeni, da bo treba vzpostaviti stabilno verigo od malega kmeta, logističnih centrov, živilske predelave in do urbanega kupca.

Upravljanje naravnih virov

Marina Pintar s katedre za agrometeorologijo in urejanje kmetijskega prostora na ljubljanski biotehniški fakulteti je poudarila pomembnost varovanja kmetijskih zemljišč kot temelja samopreskrbe. Za samozadostnost Slovenije potrebujemo 350.000 hektarov zemljišč. K njihovem varovanju bo pripomogla tudi pred kratkim sprejeta uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateško pomembne za državo. Vsi slovenski kmetje bodo po njenih besedah v prihodnjih petih letih na voljo imeli tudi sistem, prek katerega bodo dobili informacije o tem, kdaj in koliko strokovno pravilno namakati.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v imenu svojih varovancev povedal, da so nekateri ukrepi iz programa razvoja podeželja čezmerno usmerjeni v ekstenzifikacijo in zanimivi le za manjše kmetije, ki kmetijstva nimajo za primarno dejavnost. Omejitve na zaščitenih območjih so ponekod nujne, priznava Medved, vendar je težava, ker pogosto »zrastejo v pisarnah«, kmetov pa o njih nihče ne vpraša.

Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik meni, da pridelave hrane ne smemo osredotočiti na netrajnostno industrializirano kmetijstvo. Po njegovem mnenju je čas, da začnemo na območjih z omejenimi dejavniki bolj spodbujati razvoj manjših kmetij in generacije, ki na teh območjih opuščajo kmetovanje, ponovno spodbuditi k ohranjanju svoje dejavnosti.