Tiskane izdaje
Ljubljana – Pri teranu, ki je zaščiten po vseh veljavnih predpisih EU, Slovenija ne misli barantati, je pred današnjim sestankom z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom odločen slovenski kmetijski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan.
Sestanek v Bruslju je izzvala namera evropske komisije (EK), s katero želi ustreči Hrvaški in njenim pridelovalcem pri poimenovanju njihovega vina.
»Na sestanek s komisarjem potujem z zelo jasnim stališčem, tokrat ne samo kot slovenskega prehranskega ministera ampak vlade kot celote. Teran nam je prioriteta, za nas je vprašanje terana vprašanje nekih širših razmer znotraj EU, zato ali se sploh še spoštuje pravni okvir skupnosti držav. Ta pravni okvir mora delovati tako, da se tudi manjše države znotraj EU počutimo povsem enkopravne z večjimi, in vprašanje, ki si ga zastavljamo ob tej zgodbi s teranom, je, ali bo ta pravni okvir deloval tudi v bodoče,« je nedvoumen slovenski kmetijski minister, ki je odločen komisarju jasno povedati, »da teran za nas ni področje, kjer se lahko sklepajo gnili kompromisi«.
Nasprotno, Slovenija bo, tako minister, na vseh možnih področjih zagovarjala svojo pravico do terana, tudi na sodišču, če bo prišlo tako daleč. »Za nas je nesprejemljivo iskanje alibija za državo, ki krši evropski pravni red.«
Ob tem ne skriva razočaranja nad ravnanjem EK in komisarja Hogana, ki po njegovem stališča Slovenije dobro pozna, navsezadnje tudi po lanskem obisku pri nas, ki se je zgodil po neuradnih informacijah potem, ko naj bi bila zadeva s teranom končana brez dvomov v prid Slovenije, saj naj bi bilo glavno vodilo evropskega delovanja varovanje evropskega pravnega okvira.
Hladen tuš aktiviral vlado
Zato je bila decembrska napoved komisije na neformalnem brifingu z novinarji v Bruslju, da ob sicer ustrezni slovenski zaščiti terana iščejo z določenimi pravnimi sredstvi še izjemo za Hrvaško, hladen tuš za vse, ki so dotlej verjeli v komisijino spoštovanje lastnega pravnega reda. To je bilo dovolj, da se je, kot pravi Židan, Slovenija aktivirala in da je bila to ponovno tema na vladi. »To je bil tudi razlog, da smo se dogovorili, da takoj zahtevam v imenu Slovenije srečanje s komisarjem, zahtevali smo tudi, da o tem informiram svet ministrov, ki bo v tem mesecu v Bruslju.«
Na vprašanje, kakšni so sploh lahko postopki ob neformalno najavljeni nameri komisije, ki se je odločila za obvoz veljavnega pravnega okvira pri zaščiti geografskega porekla terana, Židan (še) nima pravega odgovora. A ob tem pomenljivo spomni, da je s slovensko zaščito terana podobno kot z več kot tisoč drugih zaščit, ki so jih uveljavile države EU in da so te vse posledica dolgotrajnih procesov, vse pa so del pravnega reda EU.
»Doslej ni primera, da bi se kot takšna lahko spreminjala, razen na način, ki je dogovorjen med državami oz. obstaja med državami. Ideja torej, da bi se naknadno za eno od novih držav reševalo nekaj z delegiranim aktom, je izjemna novost in niti ni procedure, ki bi že bila pravna praksa doslej. Zato je to zadeva, ki je za Slovenijo izjemno pomembna. Tu gre tudi za vprašanje enakopravne obravnave vseh držav znotraj EU. Nam v prid je, da to početje komisije zelo pozorno opazujejo tudi druge države.«
Slovenska stran je bruseljsko oblast, ki je očitno podlegla pritiskom Hrvaške po njenem polnopravnem članstvu v EU, da mimo ustaljene prakse in pravnih norm EU izsili svojo »pravico« do poimenovanja svojega v Istri pridelanega sortnega vina refošk za teran (tudi z naknadnim preimenovanjem in registracijo vinske trte v sorto teran) – tako se po veljavni zaščiti v EU, ki je Hrvaška v pristopnih pogajanjih ni odpirala, zdaj lahko imenuje zgolj vino, ki je iz sorte refošk pridelano na Kraški planoti – seznanjala z dejstvi, ki bi morala zadoščati za odločno postavljanje pike na i v zgodbi, ki zdaj odstira mnogo več kot le umetno sprožen dvoboj dveh držav za pravico do terana.
Podrobnosti iz študije ključno orožje
Nazadnje tudi z izsedki študije, naročene pri uglednem tujem strokovnjaku uglednega inštituta v tujini. Podrobnosti iz omenjene študije so, kot kaže, tudi ključno orožje, ki ga imajo v rokah v primeru tožbe, na katero so pripravljeni ob morebitni ustrežljivosti komisije do Hrvaške.
»Nočemo razkrivati vseh naših prednosti,« pravi Židan prepričan, da dogajanje s teranom evropski komisiji ne more biti v ponos. Ob tem še spomni, da so bili Sloveniji kot članici EU nedosegljivi materiali, ki jih je EK pošiljala Hrvaška v zadevi teran. »Tudi ko smo dobili kakšen material, je bilo vse tako prečrtano z edigsom, da si videl samo naslov in kje je konec.«
Da gre pri teranu za več kot zgolj pravico do tega posebnega kraškega vina, poudarjajo na slovenski strani. Zelo narobe je, če v času, ko se krepi nestrpnost in nezaupanje v EU ta niti svojega pravnega okvira ne spoštuje več in »če bomo na koncu ugotovili, da komisija sama najbolj ogroža temelje EU«. To, pravi Židan, bo komisarju zelo jasno povedal, saj da je minil čas diplomatske govorice.
