Pridelovalci sladkorne pese ustanovili zadrugo

Glavna dejavnost bo organizacija setve in odkup sladkorne pese, prizadevali si bodo za obrat tovarne sladkorja.

Objavljeno
27. november 2016 18.25
tejič SLADKORNA PESA
N. G., STA
N. G., STA

Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki se že nekaj let prizadeva za oživitev pridelave te po njihovem donosne kulture, je nedavno v Ormožu ustanovilo zadrugo Kooperativa Kristal. Na njenem čelu je Miro Kosi, tudi prvi mož združenja, ki je pojasnil, da bo njihova glavna dejavnost organizacija setve in odkupa sladkorne pese.

Kot je Kosi povedal za STA, si bodo še naprej prizadevali za ponovni zagon večjega ali vsaj manjšega obrata tovarne sladkorja v Sloveniji, potem ko so se nizozemski lastniki ob podpori države leta 2007 zaradi evropske sladkorne reforme odrekli edini tovarni v Ormožu. Čeprav se ne odrekajo možnosti za kakšno drugo lokacijo, so še vedno najbolj zagreti za odkup nepremičnin na območju nekdanje ormoške tovarne.

Naloga zadruge bo po Kosijevih besedah tudi povečati število članov s sedanjih 25 ustanovitvenih, saj bi za odkup kompleksa potrebovali vsaj pet milijonov evrov, ki jih nekdanji pridelovalci sladkorne pese sami nimajo. Tudi zato se že dolgo trudijo najti tuje vlagatelje, ki bi jim pomagali uresničiti načrte, potem ko bodo naslednje leto dokončno odpravljene evropske sladkorne kvote in se bo trg spet povsem sprostil.

Združenje je februarja predstavilo novo študijo, ki jo je po naročilu kmetijskega ministrstva izdelala mariborska kmetijska fakulteta. Ta ugotavlja, da bi oživitev pridelave lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno bi bila upravičena tudi investicija v tovarno sladkorja.

Investicija v tovarno sladkorja bi bila, kot je pokazala študija, upravičena predvsem na lokaciji nekdanje tovarne v Ormožu, kjer bi naložba v 7500-tonsko dnevno zmogljivost predelave znašala med 150 in 173 milijoni evrov, medtem ko bi na novi lokaciji naložba stala tudi več kot 200 milijonov evrov.

Zainteresirani pridelovalci zamerijo predvsem resornemu ministru Dejanu Židanu, ki po besedah Kosija ne verjame v ta projekt. Na kmetijskem ministrstvu so jim pojasnili, da država v skladu s strategijo podpira vrnitev pese v kolobar, v finančno konstrukcijo ne more vstopiti, lahko pa pomaga združenju pri sofinanciranju v okviru razvoja podeželja.