Tiskane izdaje
Državni sklad bolj skrbi za zaslužek in manj za dobro in večjo obdelanost zemljišč, trdijo jezni zakupniki državnih kmetijskih zemljišč. Na tako majhni površini, kot je slovenska Istra, ima sklad skoraj tretjino vseh zakupnikov državne zemlje, ki plačujejo daleč najvišjo zakupnino. Podražitev je prave kmete spravila v še slabši položaj v primerjavi z drugimi. Kot pravijo, višjih stroškov za zemljišča preprosto ne morejo prenesti v ceno proizvoda, saj kupcev ne zanima, zakaj morajo istrski kmetje plačevati toliko več za svojo zemljo. Špekulantom in tistim, ki državno zemljo najamejo iz drugih razlogov, je vseeno, saj njihov obstoj ni odvisen od kmetijske proizvodnje.
Katarina Stanonik Roter s sklada kmetijskih zemljišč pravi, da je dvig cene posledica medletne inflacije (1,3 odstotka), povpraševanja po zakupu državnih zemljišč, doseženih zakupnin na licitacijah in visokih finančnih obveznosti sklada; v glavnem odškodnin iz naslova denacionalizacije in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Razlog za podražitev so utemeljili tudi s primerom v Kopru, kjer so zemljišča ponudili v zakup po izhodiščni ceni 194 evrov za hektar, nato pa z licitacijo dosegli 2,6-krat višjo ceno (500 evrov za hektar na leto).
Več špekulantov,
Zaradi velikega zanimanja za istrska zemljišča sklada ne skrbi, da njihova zemljišča ne bi bila obdelana ali vzdrževana. Vendar pri kmetovanju ne gre za prodajo zemlje, opozarjajo kmetje v slovenski Istri, ki nasprotujejo logiki sklada, da višjo ceno zemljišč prelije v višjo zakupnino. Zakupniki namreč od višje vrednosti zemljišč nimajo nobene koristi. Če višjo zakupnino »krijejo« s podražitvijo pridelkov, so nekonkurenčni, če izdelkov ne podražijo, imajo izgubo. Na skladu pravijo, da so cene na obalnem območju bistveno višje zaradi boljših pogojev: ugodne prometne lege, daljše vegetacijske dobe in še enkrat: do petkrat višje cene zemljišč. »Sklad je od biotehniške fakultete pridobil nov model izračuna zakupnine, ki temelji na posplošenih tržnih vrednostnih zemljišč in boniteti. Po tem modelu bi za zemljišča v slovenski Istri morali zaračunavati še višjo zakupnino,« je za Delo pojasnila Stanonik Roterjeva. Na vprašanje, koliko zemljišč je v Istri neobdelanih in kaj so pri skladu storili, da bi se to spremenilo, so odgovorili, da imajo oddanih 97 odstotkov vseh zemljišč, s katerimi upravljajo v slovenski Istri. V brezplačen zakup jih lahko oddajo v izrednih primerih, za zemljišča, ki jih je treba pripraviti za kmetijsko rabo, računajo »le« 7 evrov za hektar, pravijo na skladu.
»Obiramo enkrat na leto«
»Kakšna daljša vegetacijska doba neki,« je argument sklada komentiral eden uspešnejših slovenskih oljkarjev Vanja Dujc iz Kopra: »V oljkarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu obiramo pridelek samo enkrat na leto. Poleg tega suše in poplave močno skrajšujejo vegetacijo. Na skladu nihče ne pove, kako kamnita zemljišča, polna robide in povsem neuporabna smo dobili pred 30 leti in jih s pridnim delom spremenili v vrt. Zdaj bi nam morali ta zemljišča prodati, država bi lahko vpisala hipoteko (da ne bi preprodajali) in določila pogoje poslovanja za 50 let. Kako naj sicer poskrbimo, da bodo te oljke obdelovali naši otroci, ki so najbolj izučeni, da nadaljujejo tradicijo?« je vprašal Vanja Dujc, ki ga moti visok delež neobdelanih površin oziroma zemljišč v zaraščanju v Istri.
O nesmiselnosti podražitve govori podatek, da je sklad že leta 2013 ustvaril 25,73 milijona evrov prihodkov, presežek pa je po plačilu davka znašal 9,248 milijona evrov. Od tega bodo 6,7 milijona evrov namenili za nakupe novih kmetijskih zemljišč, 2,5 milijona pa za denacionalizacijo in obveznosti iz izvrševanja kazenskih sankcij. Letošnja podražitev zakupnin bo skladu navrgla približno 900.000 evrov dodatnih prihodkov.
»Občutek imam, da se sklad obnaša kot veleposestnik, da skrbi predvsem za profit, ne pa kot skrbnik državne zemlje, saj s takšnimi cenami odvrača ljudi od resnega kmetovanja. Ob previsokih stroških se nikomur ne izplača obdelovati zemlje. Tako prehajajo zemljišča vse bolj v roke špekulantom in za druge, ne primarno kmetijske namene,« trdi Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre. Večina zakupnikov je prepričanih, da bi s temi zemljišči veliko bolje upravljale lokalne skupnosti. Na skladu pa so ocenili, da kmetje nočejo zemljišč v občinski lasti, temveč v državni zaradi znanih pogojev in dolgoročnih zakupnih pogodb, kar menda v primeru občinskega lastništva ne bi bilo zagotovljeno.
Sklad kmetijskih zemljišč je gradbeni inšpekciji prijavil 508 nedovoljenih gradenj, med katerimi je bila tudi lopa na območju Baredov nad Izolo. Ker pri tej investitor ni bil znan, je moral breme postopka – kazen za degradacijo in uzurpacijo ter stroške rušenja – plačati sklad; skupaj nekaj prek 10.500 evrov. Sklad ob prijavi črnograditelja očitno ni vedel, da je zakupniku oddal zemljišče z lopo, za katero se je izkazalo, da ni imela dovoljenj.
