Tiskane izdaje
Dohodkovni položaj slovenskih kmetov se že celo leto poslabšuje, odkupne cene padajo, v težavah so vse panoge, najhuje pa je pri mleku in prašičjem mesu, kjer so se cene znižale za 21 in 20 odstotkov, je danes opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Zaradi takih razmer so v nekaterih državah EU že odreagirali, je spomnil in dodal, da je v Sloveniji zaradi naravnih danosti kmetovanje še težje in da so posledično tudi stroški pridelave višji kot drugod.
Medtem ko odkupne cene padajo, se na trgovskih policah maloprodajne cene ne nižajo ampak ostajajo na enaki ravni kot lani, je opozoril predsednik največje stanovske organizacije slovenskih kmetov. Izpad dohodka na kmetijah je že 20 do 25 odstoten. »Če bi se to zgodilo kjerkoli drugje, bi bili protesti. Zavedamo se, da nobenemu ni lahko, tudi delavcem z nizkimi plačami ne, a tudi kmetje za svoje delo pričakujemo pravičnejše plačilo. Na mirnem shodu po slovenskih mestih želimo povedati državljanom, inštitucijam v državi in deležnikom v celotni prehranski verigi, da dohodek znotraj te verige ni pošteno in pravično razdeljen. Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično,« je bil nazoren Zupančič in dodal, da želijo opozoriti najprej potrošnika, da bo, če bo kupoval domačo lokalno hrano, pomagal kmetom. Državne inštitucije pa na to, da poskrbijo za jasno sledljivost - da bo tisto, kar je pridelal kmet, tudi v trgovini pravilno označeno »in se bo vedelo, od kod in koga je«.
Danes tudi gozd ne rešuje več kmeta
Zupančič je celotno podobo razmer v kmetijstvu zaokrožil še z besedami, da je včasih gozd reševal kmetije, če je imel kmetijski del izpad dohodka, zdaj pa je tudi gozd problem. »Lanski žled, letos podlubniki, to pomeni, da je gozd postal bolj strošek kot dodaten zaslužek.« Cene lesa, predvsem slabšega, so po njegovih besedah tako nizke, da ne pokrivajo stroškov, ki jih ima kmet s spravilom lesa.
Organizatorji protesta so pričakovanja kmetov strnili v sedmih točkah, naslovljenih na ciljno publiko. Kot je povedal direktor zbornice Branko Ravnik, si želijo poštena razmerja cen v verigi preskrbe s hrano; da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla; da se ustavi uvoz pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov; da je domača agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove; da so ustreznejši ukrepi in zakonodaja v primerih naravnih nesreč; da je učinkovitejši odziv EU in države na stanje v kmetijstvu. Dialog s kmetijskim ministrstvom sicer teče, je pojasnil, a želijo si, da na ukrepanje države ne bi čakali mesece.
Kmetje po Ravnikovih besedah pričakujejo sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi preskrbe s prašičjim mesom, ki bo zagotovil spremenjena razmerja v ceni mleka in ceni prašičjega mesa. Ta osnutek dogovora so na KGZS že pripravili, ključni cilj pa je, da se zagotovi razvoj vsem deležnikom v verigi. »Pričakujemo zagotovitev mehanizmov, ki bodo dosledno, nedvoumno in v polni meri zagotovili, da potrošnik, ki želi izbrati živila slovenskega porekla, ta tudi dobil.« Pričakujejo ureditev obveznega navajanja porekla in njegove sledljivosti do prodajnega računa, zlasti pri nepakiranih živilih.
Poudaril je, da uvoz pridelkov po nizkih cenah ruši trg in predstavlja velik dolgoročni pritisk na obstoj neke panoge. »Nenormalno je, da so na policah izdelki, katerih prodajna cena niti približno ne pokrije primarnega vložka oz. stroška surovine.« V zbornici si želijo, da organi, ki imajo možnost vpliva, preprečijo dumpinške prakse in bolj proaktivno delajo za preprečevanje takihj praks.
