Se z odpravo kvot kmetom obetajo slajši časi?

Jutri bodo v EU odpravljene kvote za sladkor, a nova proizvodnja v Sloveniji bi bila težko dobičkonosna.

sob, 30.09.2017, 06:00

Ljubljana – Kvote za proizvodnjo sladkorja, zaradi katerih je sladkorna pesa do nedavnega domala izginila s slovenskih njiv, se ukinjajo. Letos so kmetje znova sejali peso, namenjena pa je na Hrvaško, in pravkar delajo načrte za odvoz. Prizadevanja, da bi doma postavili novo tovarno za pridelavo sladkorja, (še) niso obrodila sadov, se pa zastavlja vprašanje, ali bi bila ta sploh dobičkonosna.

Slovenski kmetje, združeni v lani ustanovljeni zadrugi Kooperativa Kristal Ormož, so letos sladkorno peso posejali na približno 75 hektarih. Kot nam je pojasnil strokovni tajnik zadruge Vladimir Hunjadi, pričakujejo proizvodnjo od 60 do 70 ton na hektar, pravkar pa usklajujejo podrobnosti okoli odvoza. Celotno količino pridelane sladkorne pese bodo kmetje prodali v hrvaško tovarno Viro iz Virovitice. Dogovorjena cena znaša 36 evrov za tono, a ker je vsebnost sladkorja po predhodnih analizah višja od dogovorjene, bo predvidoma višja tudi cena.

Hkrati delajo kmetje že setvene načrte za prihodnje leto in kot pravi Hunjadi, bodo površine, namenjene pridelavi sladkorne pese, povečali. Zanimanje za pridelavo sladkorne pese med kmeti je po njegovih besedah večje, večina teh, ki je peso sejala letos, želi prihodnje leto sejati še več. Na kolikih hektarih je pričakovati to poljščino, ni hotel ugibati, pričakuje pa, da bo ta na najmanj 200 hektarih, če ne več.


Spravilo sladkorne pese. Nebojša Tejić/Delo

Kvote padajo, proizvodnja raste

Odprava proizvodnih kvot za pridelavo sladkorne pese oziroma sladkorja bo zagotovo dodobra zaznamovala evropski trg sladkorja, ki ga je doslej skrbno nadzoroval Bruselj in je bil v minulih letih zaščiten pred vplivi svetovnega trga. Cene na tem so bile pogosto nižje kot na evropskem.

Kot pojasnjuje Mitja Kovačič, direktor podjetja Agragold trgovina, ki obvladuje 50 odstotkov slovenskega trga sladkorja in je del mednarodne skupine Agrana-Studen, bodo lahko po odpravi kvot proizvajalci sladkorne pese in sladkorja v EU proizvajali neomejene količine, kar bo omogočilo, da bo Unija spet postala neto izvoznica sladkorja. »Že v prvi sladkorni kampanji 2017–2018 novega režima poslovanja pričakujejo prek 20 odstotkov večjo proizvodnjo v srednji in severni Evropi,« pojasnjuje.

Z večanjem proizvodnje je pričakovati tudi večje pritiske na cene in kot pravi Hunjadi, se zdaj govori o 30 evrih za tono pese. Padec cen po odpravi kvot pričakuje tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, ki pravi, da bodo zmagovali zgolj najkonkurenčnejši.


»Slovenski proizvajalci se morajo zavedati, da je pri pridelavi sladkorne pese najpomembnejša konkurenčnost,« pravi tudi Kovačič, ki opaža večje zanimanje za njeno pridelavo tudi v Sloveniji. »Proizvajalci sladkorja bodo v bodoče še zahtevnejši oziroma bodo iskali najoptimalnejše vire surovin s čim manjšimi logističnimi stroški, kajti večja ponudba sladkorja na trgu bo povzročila tudi nižje cene sladkorja in zahtevala dodatno optimizacijo celotnega procesa,« pojasnjuje.

Premalo surovine za konkurenčno tovarno?

Bi bila ob predvideni presežni ponudbi sladkorja iz starih držav članic in zato pričakovanih nižjih cenah sladkorja domača pridelava sladkorne pese oziroma proizvodnja sladkorja sploh dobičkonosna? Hunjadi pravi, da »hiperprodukcije verjetno ne bo, se bo pa proizvodnja povečala«, saj Evropa še vedno proizvede manj sladkorja, kot ga porabi. In kako kaže s ponovno vzpostavitvijo tovarne sladkorja v Sloveniji? »Kvote v nedeljo padejo in tovarno bi lahko doslej že zgradili,« pravi predstavnik zadruge pridelovalcev sladkorne pese, ki pa hkrati priznava, da jim vlagateljev do danes še ni uspelo najti, na kakršno koli pomoč države pa ne računajo več.


Kot je pojasnil Kovačič, v EU zdaj ne vlagajo v nove tovarne sladkorja, temveč posodabljajo obstoječe, avtomatizirajo in povečujejo predelovalne zmogljivosti in s tem povečujejo konkurenčnost proizvodnje. »Glavni in najpomembnejši pogoj za novo investicijo v tovarno sladkorja je surovinska baza, ki pa je v Sloveniji in bližnji okolici premajhna za postavitev nove tovarne, ki bi lahko proizvajala sladkor iz sladkorne pese po konkurenčnih cenah,« meni Kovačič. Ta vidi priložnost za Slovenijo predvsem v vlogi logističnega centra proizvajalcev iz okoliških držav, ki jim primanjkuje silosov in skladišč.

Prijavi sovražni govor