Tiskane izdaje
Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, v katerih z resornimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.
Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, ki znižuje cene. Zaradi tega tudi vrsta intervencijskih ukrepov, med katerimi je tudi povečana predelava mleka v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih treh mesecih že 54.000 ton, kar je več kot v celotnem lanskem letu skupaj. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje, je prepričan francoski kmetijski minister. Posebej je poudaril pomembno vlogo Slovenije, da še pred ponedeljkovim zasedanjem v Bruslju organizira srečanje kmetijskih ministrov iz skupine V4 ter z njimi uskladi predlog dogovorjenih ukrepov. Francoski predlogi o rešitvi mlečne krize gredo po besedah ministra Le Folla v smeri stabilizacije, kar pomeni, da ne bo več prihajalo do eksponentne rasti proizvodnje.
Proizvodnja mleka narašča tudi v Sloveniji. Po besedah ministra Dejana Židana med drugim tudi zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij beležimo izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko banko ter nekatere druge mehanizme.
Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Po njegovem pa je ključen ukrep subvencioniranje izvoza presežkov v tretje države, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje evropske komisije.
Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi se nanaša na označevanje živil, po katerem naj evropska komisija spremeni sedaj veljavno ureditev tako, da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan.
Sicer pa je po njegovem na mizi še kar nekaj ukrepov v zvezi z reševanjem krize na mlečnem trgu in »zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo«. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.
