Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija je vložila ugovor na registracijo zaščite hrvaškega izdelka slavonski kulen, ki je precej razburil hrvaško javnost in šokiral proizvajalce kulna na Hrvaškem.
Razlog za ugovor pa je dejstvo, da imamo v Sloveniji proizvajalca, ki že več kot 25 let dela tudi slavonski kulen in proizvede 70 ton kulna na leto. Z njim pa dosega pomemben prodajni delež tudi na Hrvaškem.
Slovenija je na vlogo Hrvaške za registracijo slavonskega kulna ugovarjala na podlagi določbe evropske zakonodaje o shemah kakovosti, ki govori, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolno ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave enotnega dokumenta za registracijo slavonskega kulna v uradnem listu EU, so pojasnili na ministrstvu.
Slovenija mora v roku dveh mesecev na komisijo poslati dodatne utemeljitve svojega ugovora.
Zahtevo za ugovor je dalo Gospodarsko interesno združenje (GIZ) mesne industrije Slovenije, pojasnjujejo z resornega ministrstva. Razlog za ugovor je, da se tudi v Sloveniji proizvaja proizvod z imenom »slavonski kulen«.
Slovenski proizvajalec ima 30-odstotni delež
Ugovor GIZ argumentira z dejstvom, da se slavonski kulen v Sloveniji proizvaja več kot 25 let. Odobritev hrvaške zahteve za registracijo imena »slavonski kulen« bi tako za slovenskega proizvajalca predstavljala veliko gospodarsko škodo, zaradi prepovedi uporabe imena »slavonski kulen« in umik proizvoda, ki je, tako na trgu EU kot na trgih tretjih držav priznan in uveljavljen.
»Slavonski kulen proizveden v Sloveniji se trži še na trgih Hrvaške, Srbije, Nemčije, Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Delež prodaje slovenske proizvodnje znaša na hrvaškem trgu med 50 in 60 odstotkov, v skupnem deležu proizvodnje pa ima slovenski proizvajalec 30-odstotni delež. Torej tretjino kulna, ki se ga proizvede v Sloveniji in na Hrvaškem je iz Slovenije,« je pojasnila Ana Ahčin iz GIZ mesne industrije Slovenije.
»Ne sklicujemo se na generiko, ampak preprosto na člen uredbe, ki pravi, da, če se izdelek na nekem trgu proizvaja legalno več kot pet let, se določi določeno prehodno obdobje, če pa se proizvaja ta izdelek več let, torej v našem primeru več kot 25 let, potem se pa lahko začnemo pogajati tudi za 15-letno prehodno obdobje, tako kot so to dosegli Hrvati s svojo kranjsko klobaso,« je še dodala Ahčinova.
Doslej ugovarjali na pršut, zelje in kulen
Slovenija je do sedaj ugovarjala na tri hrvaške vloge za zaščito: za registracijo istarskega pršuta, varaždinskega zelja in slavonskega kulna. Glede istarskega pršuta sta Slovenija in Hrvaška dosegli dogovor in na evropsko komisijo vložili skupno vlogo za registracijo Istarskega pršuta/Istrskega pršuta (ZOP), ki ga je komisija registrirala oktobra lani.
V zvezi z varaždinskim zeljem pa je komisija pozvala Slovenijo in Hrvaško, da v roku treh mesecev dosežeta sporazum - to obdobje se lahko na pobudo Hrvaške podaljša še za nadaljnje tri, v primeru, da v prvem roku državi še ne bi dosegli sporazuma.
