Tiskane izdaje
Luksemburg, Ljubljana – Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se danes sestali na zasedanju ob robu neformalnega sveta EU pod predsedstvom Luksemburga. Na njem so nadaljevali razpravo o kriznih razmerah v kmetijskem sektorju, začeto minuli ponedeljek v Bruslju. Podrobnosti iz predloga komisije o 500 milijonov evrov vrednem svežnju takojšnje pomoči kmetom, usmerjeno v reševanje njihovih finančnih težav, izzive pri delovanju prehranske verige ter stabilizacijo trgov jim je predstavil komisar Phil Hogan.
Članice bodo za neposredno pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, dobile 420 milijonov evrov. Slovenija bo iz tega naslova dobila skoraj 1,4 milijona evrov (natančneje 1,37 milijona evrov). Poleg tega komisija predlaga ukrepe za skladiščenje presežkov in možnost predčasnega izplačila neposrednih plačil. Preostalih 80 milijonov evrov odpade na kombinacijo nekaterih drugih ukrepov - promocijo, ki jo bodo izvajali naslednje leto, skladiščenja mleka in delni odkup mleka v prahu v humanitarne namene, predvidoma za begunce.
Najvišji delež pomoči Poljski
»Razdelitev po državah temelji na kriteriju proizvodnje preko kvot, hkrati pa se upoštevajo še, kakšna je povprečna cena surovega mleka v državi v primerjavi s povprečno ceno v EU, vpliv ruskega embarga in tudi suše, ki so jo imele nekatere države, kot je Poljska. Na podlagi tega kriterija je Slovenija dobila toliko kot smo v bistvu pričakovali,« je razdelitev za Delo pojasnil slovenski minister Dejan Židan in dodal, da je Slovenija ob podobni krizi leta 2009 dobila 1,1 milijona evrov pomoči. Kot je deja, je Slovenija majhna, zato je dobila tudi majhen znesek v primerjavi z večjimi državami.
Po tej razdelitvi denarne pomoči EU dobijo za premagovanje krize v sektorju mleka in prašičereji več kot Slovenija baltske države (zaradi najnižjih cen surovega mleka), v absolutnih zneskih dobita največ sicer Francija 69 milijonov in Nemčija 66 milijonov, v odstotkih pa Poljska zaradi hude suše, ki jo je utrpela v zadnjih mesecih. Enkratna pomoč evropskim državam bi naj bila izplačana v prvem ali v prvih mesecih naslednjega leta.
Hogan je za predstavljeno delitev pomoči dobil politično podporo ministrov. Ti so prav tako podprli še druge predstavljene predloge. »Prvi je predlog podaljšanega skladiščenja posnetega mleka v prahu. Če se odločimo zaradi stabilizacije trga za skladiščenje posnetega mleka v prahu, je komisar obljubil, da nam stoodstotno financirajo začasno skladiščenje. Drugi predlog je fleksibilnost pri izvajanju kontrol za neposredna plačila za države, ki se odločijo za delna predčasna izplačila – to v praksi pomeni, da ne bo nujno izvajati kontrole na terenu. Tudi od držav samih je odvisno, na kakšen način bodo uporabile denar, ki ga namenja komisija po teh kriterijih. Lahko pa se uporabi za oba sektorja, tako za mleko kot tudi za prašiče oz. svinjsko meso,« je povedal Židan.
Neusklajeni o intervencijski ceni
Ali se bo Slovenija odločila za delna predčasna plačila, še ni znano. Židan pravi, da se je že pogovarjal s finančnim ministrom in da je načeloma vsaj del denarja, če zagotovimo refundacijo iz EU v januarju, da bi se dalo iti v to smer reševanja kmetijskega prostora. Je pa opozoril na težavo, če bi ob pavšalni obdavčitvi kmetijskih gospodarstev, ta dobila dvakrat v enem letu izplačilo, bi to pomenilo dvojna obdavčitev, pa še dohodninski razred je lahko višji.
Razpravljali so tudi o možnosti, da bi bila državam omogočena možnost nadgradnje evropske finančne pomoči z domačo, torej, da toliko denarja kot ga dodeli komisija državi, ta doda še iz lastnega proračuna. Slovenija je bila med državami, ki je predlagala, da se tudi to dovoli.
Tema, pri kateri ministri niso dosegli soglasja, pa se nanaša na dvig interventne cene mleka oz. mleka v prahu. »Sedanja intervencijska cena, če jo preračunamo iz posnetega mleka v prahu 21,7 centov za liter je v bistvu nizka in nekatere države, tudi Slovenija, so zagovarjale stališče, da kakor delavca ščiti minimalna plača, ki onemogoča, da se ga izkorišča, pa kmet take zaščite nima, ker je obračun plače drugačen, njega lahko ščiti le minimalna evropska intervencijska cena poljščin. Zato bi bilo potrebno dvigniti to interventno ceno, kar bi bilo nekaj podobnega kot minimalna plača delavca. Ker smo države glede tega povsem razdvojene, komisija ni sprejela nobene odločitve,« je še pojasnil slovenski minister. Razprava o tem se bo nadaljevala oktobra v Luksemburgu in novembra v Bruslju.
