Od slovenskih jabolk v trgovinah le še zlati delišes in granny smith

Trgovci izpad pridelka domačih jabolk nadomeščajo z uvoženimi iz Italije, Poljske, Nemčije in Avstrije.
Objavljeno
08. januar 2018 18.08
Slovenija.Krsko.14.09.2009 Proizvodnja sadja.Foto:Matej Druznik/DELO
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Sadjarji so zaradi hude spomladanske pozebe lani pridelali manj kot deset odstotkov običajnega pridelka jabolk. Nekaj tisoč ton slovenskih jabolk je s trgovskih polic pošlo že kmalu po zadnjem obiranju, na voljo sta le še zlati delišes in granny smith, rdeče sorte pa so večinoma iz drugih držav.

Največ uvoženih jabolk prihaja iz Italije, Poljske, Nemčije in Avstrije, pa tudi Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovaške. Krivično bi bilo posploševati, da so slabše kakovosti od slovenskih, pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktor največjega slovenskega pridelovalca jabolk Evrosad, res pa so slovenski potrošniki že drugo leto zapored prikrajšani za okuse jabolk, ki so jih najbolj vajeni in so jim najbližje. Slovenska jabolka in jabolka, pridelana v bližnji okolici, slovijo kot ena najbolj kakovostnih zaradi ekstremnih vremenskih razmer – mrzlih zim, vročih poletij, veliko sonca –, a prav spremljajoči vremenski pojavi najpomembneje prispevajo k pogostosti škod na pridelku.

Očitno se trgovci zavedajo, da prebivalci Slovenije jabolka visoko cenimo, saj so police zapolnili s široko ponudbo in kakovostnimi jabolki iz tujine, ocenjuje Kozole. Korektno označujejo tudi poreklo, kršitev iz preteklosti v sadjarski sekciji niso zaznali. Večina trgovcev je poskušala najti čim več jabolk iz sosednjih držav, a je bil tudi tamkaj pridelek zaradi pozebe manjši, poleg tega ni večjih pridelovalnih območij.

Slabo letino, že drugo zapored, odsevajo tudi med 30 in 50 odstotkov višje cene jabolk na policah trgovin, višje so bile tudi veleprodajne cene, pravi Kozole. Za prvo polovico leta je zalog jabolk po Evropi še dovolj, za naprej je vse odvisno od zalog v hladilnicah. Je pa vprašljiva obstojnost dlje skladiščenih lani pobranih jabolk, saj pridelka ni prizadela le pozeba, temveč tudi vročinski valovi, suša in močne padavine v obdobju obiranja.

Pred novo katastrofo lahko rešijo le oroševalni sistemi

Evrosad je doletela podobna usoda kot druge slovenske sadjarje, ves svoj pridelek in dokup je prodal na domačem tržišču. Za izvoz mu že drugo leto zapored ni ostalo nič. »V dveh letih smo se nekako uspeli reorganizirati in zagotoviti normalno proizvodnjo z drugimi ukrepi. Ključno pa je, da se čim prej začnejo postavljati oroševalno-namakalni sistemi, opremljenost z njimi pri nas je porazna,« pravi Kozole.

Marca se obeta objava razpisa za sadjarstvo, ki v okviru ukrepov proti podnebnim spremembam predvideva povišanje podpore za oroševalne, namakalne in protitočne sisteme s 30 na 50, z dodatki celo na 70 odstotkov vrednosti investicije, ter ugodnejše pogoje najema kreditov z minimalno obrestno mero preko regionalnorazvojnega sklada. Sadjarji, ki so nasade zavarovali pred pozebo, v prvi polovici tega leta pričakujejo tudi državno pomoč, subvencije za zavarovanje pa je država že povečala na 50 odstotkov.

Prodajajo tudi drugorazredna – samo da so slovenska

V vseh trgovskih verigah razen Lidla poudarjajo, da pri odkupu jabolk dajejo prednost slovenskim pridelovalcem, vendar so morali v zadnjih dveh letih zaradi pozebe in neurij v južni Evropi jabolka dokupovati. V Mercatorju, kjer letno nabavijo preko sedem tisoč ton slovenskih jabolk, večji del ponudbe predstavljajo jabolka iz Poljske, Slovaške, Hrvaške in Italije, akcijske in redne cene jabolk pa so za okoli 15 do 20 odstotkov višje. Dodajajo, da je tudi ob običajni letini za trženje primernih slovenskih jabolk (prvi kakovostni razred), zelo malo, vendar poskušajo v redni ponudbi stalno zagotavljati vsaj eno sorto.

V Sparu so predlani in lani največ jabolk kupili v Hrvaški in Srbiji. V Lidlu trenutno ne prodajajo jabolk slovenskih dobaviteljev, saj so imeli tisti, s katerimi sodelujejo, 95-odstotni izpad letine. Uvažajo jih iz Hrvaške in Madžarske, zagotavljajo pa, da so enake cene in kakovosti kot sicer slovenska.

V Hoferjevih poslovalnicah lahko potrošniki še vedno kupijo rumeno sorto iz nasadov Evrosada, rdeče sorte, ki so že pošle, pa avstrijski trgovec odkupuje iz Hrvaške. Ponudbo slovenskih jabolk je podaljšal tudi z dopolnitvijo manjkajoče ponudbe z jabolki drugega kakovostnega razreda. »Gre le za lepotno pomanjkljivost – zreli sadeži so popolnoma užitni in nesporno kakovostni,« zatrjujejo.

V Tušu poleg slovenskih jabolk, ki jih odkupujejo v manjših količinah, prodajajo še jabolka iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije in Poljske, ki po ceni in kakovosti ne odstopajo od domačih, so zapisali.