Slovenska prašičereja le nekoliko na boljšem

Gornja Radgona – Velik padec cen krmnih žit in zvišanje borznih cen živih prašičev sta letos prinesla nekaj olajšanja slovenskim prašičerejcem. Toda tudi če pogoji ostanejo takšni ali se še izboljšajo, si panoga še dolgo ne bo opomogla od nekajletnega kriznega obdobja, je včeraj na sejmu Agra dejal predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga.

Borzna cena živih prašičev je zdaj 162 evrov za kilogram, na začetku letošnjega leta, ko je bila kriza največja, pa okoli 108 evrov. »Če se bo cena prašičev še malo zvišala, cene krmnih žit pa bodo ostale na sedanji ravni, bi slovenski prašičerejci potrebovali vsaj dve ali tri leta, da bi odpravili posledice kriznega obdobja, ko smo imeli tudi do 60 evrov izgube pri vsakem prodanem pitancu,« je dejal Varga.

Alarmantno stanje v panogi

Toda v slovenski prašičereji – panoga se je zaradi krize za skoraj polovico zmanjšala – bo treba storiti še vse kaj drugega kot samo čakati, ali bodo cene krme in prašičev ostale na za prašičerejce ugodni ravni ali ne. Tudi zato je Slovenska zveza prašičerejcev skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije na sejmu Agra organizirala okroglo mizo o viziji obstoja in razvoja slovenske prašičereje. Stanje v panogi je namreč alarmantno, letni zakol se je v desetih letih s slabih 400.000 prašičev zmanjšal na 238.000, slovenski delež proizvodnje prašičjega mesa v EU pomeni le še 0,08, število plemenskih svinj je s slabih 50.000 padlo na 10.000, samopreskrba Slovenije s prašičjim mesom pa se je zmanjšala na 31 odstotkov.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je z razvojem trga sicer zadovoljna, saj se je letos odkup prašičev v Sloveniji v primerjavi z lani povečal za 20 odstotkov po številu živali in za 16 odstotkov po skupni teži. Toda ker je panoga v zadnjem desetletju močno upadla, je cilj 60- do 70-odstotna samopreskrba še zelo daleč.

Onemogočiti goljufanje z izvorom

V Slovenski zvezi prašičerejcev zato, da bi si slovenska prašičereja spet opomogla, predlagajo, da vlada panogi podeli status panoge v krizi in s tem odpre dodatne možnosti za ukrepe pomoči. Hkrati predlagajo tudi razširitev ukrepov za dobro živali, v katerega naj bi vključili tudi nakup mladic in merjascev, radi bi vstopili v novo slovensko shemo »Izbrana kakovost po principu rojeno, vzrejeno in zaklano v Sloveniji«. Hkrati zahtevajo, da se na slovenskem trgu s prašičjim mesom končno vzpostavi red z uvedbo masnih bilanc, ki bi onemogočile goljufanje z izvorom prašičjega mesa, je naštel Alojz Varga.

Rejci neenotni, pričakovanja previsoka

Toda prav v zvezi z vstopom v shemo izbrane kakovosti, kjer bi lahko dosegali višje cene prašičev in mesa, se je pokazala neenotnost rejcev in morda tudi njihova prevelika pričakovanja. Po mnenjih direktorja Celjskih mesnin in predstavnika GIZ Meso Izidorja Krivca in državne sekretarke Tanje Strniša predlog prašičerejcev, da bi bil od začetka pogoj za priznanje izbrane slovenske kakovosti tudi to, da je bila žival rojena v Sloveniji, ni realen. »Ob tako majhni proizvodnji in številu prašičev v državi bi morali iti postopno in vsaj na začetku dovoliti, da so prašiči tudi uvoženi, sicer si boste z vstopom v shemo naredili več škode kot koristi,« je dejal Krivec. Tanja Strniša pa je za zgled omenila govedorejce, ki so si pri določanju pogojev za shemo višje slovenske kakovosti glede rojstva živali zagotovili osemletno prehodno obdobje. Opozorila je, da prav prašičerejci, ki so v najslabšem položaju in najbolj potrebujejo čim več ukrepov za izboljšanje, najbolj zamujajo pri vstopu v shemo višje kakovosti.

Toda po razpravi rejcev sodeč, je dogovor o pogojih vstopa v shemo še daleč: slišati je bilo tako dosledno vztrajanje pri tem, da bi morali biti prašiči za meso v tej shemi tudi rojeni v Sloveniji – takšno stališče zagovarjajo predvsem tisti, ki se ukvarjajo tudi z rejo plemenskih živali in proizvodnjo pujskov – kot tudi strpnejša razmišljanja o tem, da bi bilo vendarle treba začeti z zahtevo po 20 odstotkih prašičev, rojenih v Sloveniji in nadaljevati postopno povečevanje tega deleža v nekajletnem prehodnem obdobju.